Slo-Tech - Voyager 1 je že tako star, da je morala NASA na njem ugasniti še en instrument, da bi vsaj malo podaljšala njegovo življenjsko dobo. Njegov vir energije je radioizotopni termoelektrični generator (RTG), ki zaradi radioaktivnosti plutonija ustvarja toploto in jo pretvarja v električno energijo. Plutonij-238 ima razpolovno dobo 87,7 let, hkrati pa se celotna naprava tudi stara, zato skoraj pol stoletja po izstrelitvi RTG izgubil že približno polovico nazivne moči. Vsako leto se moč zmanjša za okoli 4 W.

Zato ni druge možnosti, kot sproti izklapljati najmanj pomembne ali najpožrešnejše instrumente. Poslovil se je LECP (Low-energy Charged Particles), ki je meril tok nizkoenergetskih nabitih delcev. LECP je meril ione, elektrone in druge kozmične žarke, ki so prihajali od Sonca in kasneje tudi iz medzvezdnega prostora. Ponudil je ključne podatke o zgradbi medzvezdnega prostora in omogočil detekcijo prestopa iz heliosfere. Na sestrski sondi Voyager 2 so LECP ugasnili lanskega marca,...

Slo-Tech - Bliža se trenutek, ko bosta vira energije (RTG) na plovilih Voyager 1 in Voyager 2 prešibka, da bi ju še mogla napajati. Do nepovratnega konca pa lahko NASA nekaj časa pridobi tako, da izklopi nenujne instrumente, s čimer zniža porabo energije. Napočil je trenutek, ko je to potrebno.

Že 25. februarja so na Voyagerju 1 izključili merilnik kozmičnih žarkov (cosmic ray subsystem experiment), 24. marca pa bodo na Voyagerju 2 izključili merilnik nizkoenergijskih nabitih delcev. S tem bodo na vsakem plovilu ostali aktivni še trije instrumenti, kar bi moralo zadoščati za še nekaj let delovanja. V nasprotnem primeru bi že konec leta verjetno morali misiji končati. Usoda plovil po letu 2030 pa je še vedno negotova.

To ni prvikrat, ko ugašajo instrumente na Voyagerjih. Sprva sta imeli po 10 instrumentov. Nekatere so izključili, ker niso bili več potrebni, saj so bili namenjeni raziskavam plinastih orjakov, ki sta jih plovili obleteli. Leta 2012 je Voyager 1 dosegel rob heliosfere in...

Slo-Tech - Voyager 2 je zelo daleč, predvsem pa je zelo star. Da mu počasi zmanjkuje energije, ni presenečenj, saj RTG-ji zaradi načina delovanja eksponentno pojenjajo in v naslednjih letih bo sonda povsem utihnila. Dotlej pa želi NASA zagotoviti, da bo čim dlje vsaj osnovno operativna, zato so morali ugasniti še en instrument. Voyager 2 je izgubil merilnik plazme. PLS (Plasma Science) so na sestrskem Voyagerju 1 ugasnili že leta 2007 (delovati pa je nehal leta 1980), zato je bil Voyager 2 ključen za razumevanje heliopavze, saj jo je edini preletel z delujočim PLS.

Trenutno je Voyager 2 približno 20,5 milijarde kilometrov od Zemlje, s čimer je že krepko onstran dela Osončja, kjer prevladujoče Sončev veter. V medzvezdni prostor je vstopil pred šestimi leti, v naslednjih letih pa se mu je primerilo marsikaj, a je ves čas ostal živ. Tudi ko so lani anteno pomotoma obrnili v napačno smer, se je težava v nekaj dneh odpravila.

A fiziki ne more uiti. RTG-ji zaradi razpolovne dobe plutonija počasi...

Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.

Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.

Voyager ima namreč...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da je vesoljsko plovilo Voyager 2 zapustilo Osončje in s tem šlo po sledeh svojega brata Voyagerja 1, ki mu je to uspelo pred petimi leti. Voyager 2 je v vesolje poletel avgusta 1977 in do danes obiskal Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Izmed omenjenih se je najbolj približal Neptunu, od katerega ga je ločilo zgolj slabih 5000 kilometrov. Po podatkih NASE je Voyager 2 heliosfero zapustil 5. novembra letos. Podrobnosti pojasnjujejo na današnji konferenci American Geophysical Union ob 19. uri.

Čeprav je bil Voyager 2 izstreljen nekaj dni pred bratom, je do medzvezdnega prostora potreboval dlje. Da se bliža koncu Osončja, se je kazalo že nekaj zadnjih mesecev. Oktobra so meritve kozmičnih žarkov kazale, da je že čisto blizu heliopavze, kakor...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...