Slo-Tech - Raziskovalci iz Milana so na tamkajšnji podzemni železnici izvedli zanimiv eksperiment, v katerem so ugotavljali, ali se ljudje vedejo bolj prosocialno, če poleg njih stoji Batman. V poizkusu je bila raziskovalka oblečena, kot da je noseča. V kontrolnem preizkusu je bila sama, v drugem poizkusu pa je poleg nje stal človek, ki je bil napravljen v Batmana. Samo zaradi njegove prisotnosti so se ljudje vedli drugače.

Konkretno je raziskovalce zanimalo, ali bodo ljudje na vlaku noseči raziskovalki ponudili svoj sedež. Poizkus so izvedli 138-krat in ugotovili, da je razlika občutna. V kontrolnem preizkusu je svoj sedež ponudilo 38 odstotkov ljudi, ob prisotnosti Batmana pa je ta delež narasel na 67 odstotkov. Raziskovalci ugotavljajo, da na bolj prosocialno vedenje vplivajo in ga vzbudijo neobičajni dogodki in nepričakovane okoliščine, na primer prisotnost superjunaka iz fikcije. Razliko so poimenovali Batmanov efekt.

Zanimivo je, da se skoraj polovica ljudi v intervjuju po preizkusu...

Slo-Tech - Po uspehu na Otoku so tudi njihovi sosedje uspešno zaključili eksperiment s štiridnevnim delovnikom. V precej manjšem preizkusu je sodelovalo 12 podjetij, projekt pa so spremljali v sindikatu Fórsa, iniciativi Four-Day Week Ireland ter University College Dublin in and Boston College. Rezultati so zelo pozitivni, saj bodo vsa podjetja štiridnevni delovnik uporabljala še naprej, devet dolgoročno, tri pa se še ne želijo zavezati.

Vsi zaposleni so bili s krajšim delovnikom zadovoljni. Poročajo o zmanjšanju stresa, utrujenosti in težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Spali so v povprečju več (7,72 namesto 7,02 ure), na teden so 36 minut več posvetili hobijem, povečalo se je zadovoljstvo v življenjem in kakovost, okrepilo se je tudi prosocialno vedenje.

Delodajalci niso opazili večjih težav. Sedem podjetij je razkrilo tudi poslovne rezultate, ki so se pri šestih izboljšali, pri enem pa poslabšali. Vsa podjetja so opazila znižanje porabe energije in povečanje...

Slo-Tech - Eden izmed večjih čudežev človeškega telesa je moč uma, ki nas resda težko pozdravi, a je dovolj očitna, da se zaradi nje dejansko lahko počutimo bolje. Kdor verjame, da mu kapsula z glukozo pomaga, bo v mnogo primerih opazil kratkotrajno izboljšanje razpoloženja in bolezenskih simptomov. Učinek, sicer dobrodošel, je tako izrazit, da je treba preizkuse zdravil in terapij izvajati z dvojno slepimi študijami, kjer nihče izmed sodelujočih med raziskavo ne ve, ali dobiva ali odmerja zdravilno učinkovino ali ne. Efekt se imenuje placebo in ga moramo pazljivo obravnavati v vseh študijah, celo pri operacijah. Ima pa tudi zlobnega brata, ki se imenuje nocebo. Kar verjamemo, da škoduje, lahko resnično povzroči simptome.

Raziskovalci s Harvarda so preverili, koliko stranskih učinkov pri cepljenju proti covidu-19 lahko pripišemo nocebu. V metaanalizi so analizirali 12 kakovostnih študij, v katerih je skupno sodelovalo 45380 ljudi. Ugotavljali so, koliko ljudem v kontrolnih skupinah, ki niso...

Slo-Tech - Medtem ko smo se na nasilne vsebine na televiziji navadili in smo zadovoljni z opozorilom, da se mlajšim (samostojen) ogled odsvetuje, se glede računalniških iger z nasilno vsebino mnenja več kot dve desetletji po izidu slavnega Dooma še vedno krešejo. Opravili so že mnogo raziskav, enoznačnih zaključkov pa ni. Najnovejša longitudinalna študija kaže, da je med nasilnimi igrami in agresivnim vedenjem povezava, a zelo šibka, tako da je komajda statistično pomembna.

Nekatere raziskave v preteklosti so zaključile, da igranje nasilnih iger na prosocialno vedenje ne vplva. Druge raziskave so celo pokazale, da nasilne videoigre zmanjšujejo kriminal. Na Oxfordu so medtem pokazali, da je generator nasilnega vedenja pravzaprav slaba uporabniška...

Slo-Tech - Spet so na tnalu računalniške igre, za katere se raziskovalci še vedno ne morejo zediniti, kako pravzaprav vplivajo na družbo. Zadnja raziskava, ki so jo opravili na Univerzi George Mason v Virginiji v ZDA, je iskala vpliv nasilnih iger na prosocialno vedenje. Rezultati so pokazali, da ni mogoče reči, niti da ga zavirajo niti da ga krepijo. To kaže, da vzročna povezava med igranjem iger in vedenjem ni tako močna, kot bi nasprotniki iger radi prikazali.

Študij vpliva iger na vedenje je bilo že cel kup, njihovi rezultati pa so zelo mešani in včasih nasprotujoči. Ugotovili so, da naj bi nasilne videoigre zmanjševale kriminaliteto, da naj bi izboljševale predelavo informacijo itn. Raziskovalci pa so se v pričujočem testu oprli na rezultate študije iz leta 2010, v...

Slashdot - Diktatorsko oziroma neusmiljeno obnašanje morda le ni samo rezultat preprostega pohlepa po moči, pač pa naj bi bilo vsaj deloma gensko pogojeno. Tako so raziskovalci iz Univerze v Jeruzalemu našli povezavo med genom AVPR1a, ki proizvaja receptorje za vazopresin -...