Slo-Tech - Google je vnovič prikazal kvantno premoč, so sporočili iz podjetja, pri čemer naj bi bilo tokrat precej manj dvomov kot pred šestimi leti. O dosežku poročajo tudi v aktualni številki revije Nature. Med soavtorji je tudi Michel Devoret, letošnji prejemnik Nobelove nagrade za fiziko za odkritja na področju kvantne mehanike, ki je v Googlu zaposlen od leta 2023.

To pot jim je uspelo na lastnem kvantnem računalniku algoritem pognati 13.000-krat hitreje, kot bi tekel na klasičnih superračunalnikih. Preizkušeni algoritem je namenjen hitrejšemu iskanju novih zdravil. V prihodnosti, ko bodo kvantni računalniki še večji, pa bodo na njih tekli algoritmi, ki so za klasične računalnike preprosto preveliki, ne le prepočasni. To imenujemo kvantna premoč, kar je Google prvikrat trdil že leta 2019. Tokrat pa so rezultati preverljivi in ponovljivi, trdijo, zato dvomov ne bi smelo biti. Četudi je članek objavljen v Nature, torej je moral skozi strog recenzentski postopek, bodo drugi raziskovalci...

Slo-Tech - Googlovi inženirji trdijo, da je najnovejša različica njihovega kvantnega računalnika tako zmogljiva, da v sekundah preračuna, kar bi klasičen superračunalnik grizel 47 let. To trdijo v najnovejšem znanstvenem članku, kjer opisujejo kvantni računalnik s 70 kubiti oziroma bolj pošteno povedano njegov delujoč prototip, ki uporablja Random Circuit Sampling (RCS).

Kvantni računalnik Sycamore je imel pred štirimi leti 53 kubiti in Google je že tedaj trdil, da so dosegli kvantno premoč. Tako se imenuje dosežek, ko je kvantni računalnik sposoben izračunati, česar klasični računalnik v razumnem času ne bi mogel. Kasneje je na dosežek padla senca dvoma, ko so kitajski raziskovalci pokazali, da je s pametnim algoritmom enak problem rešljiv tudi s konvencionalnim računalnikom.

Z novim kvantnim računalnikom, ki uporablja RCS, pa dokazujejo, da naj bi klasični računalniki sedaj res ostali zadaj. Novi računalnik naj bi bil okoli 240-milijonkrat zmogljivejši od tistega izpred štirih let. A ob...

New Scientist - Leta 2019 je Google zelo prepričljivo zatrdil, da je dosegel kvantno premoč. To pomeni, da je s kvantnim računalnikom rešil problem, ki ga klasični računalniki v človeštvu dosegljivem času ne morejo. Sedaj pa so kitajski fiziki pokazali, da to ni nujno res. Isti problem so sedaj s klasičnim računalnikom rešili v doglednem času. Je torej Google dosegel kvantno premoč ali ne?

Drži očitek, da primerjamo jabolka in hruška. Primerjamo namreč najboljši algoritem za klasične računalnike iz leta 2022 z eksperimentalnim kvantnim računalnikom izpred treh. Kvantno računalništvo je v tem času seveda napredovalo. A predvsem motrimo Googlovo navedbo, da je leta 2019 dosegel kvantno premoč, ker problema klasični računalniki ne bi mogli rešiti v dosegljivi prihodnosti - kar implicitno vključuje tudi možnost, da se v tem času klasično računalništvo še razvije.

Kakorkoli, Pan Zhang in sodelavci so razvili algoritem, ki je isti problem strl v 15 urah, če je tekel na 512 grafičnih karticah. To je še...

Slo-Tech - Prvi je kvantno premoč razglasil Google že pred poldrugim letom, sedaj pa zelo vzpodbudne novice prihajajo iz D-Wava. Skupaj z Googlovimi raziskovalci so pokazali, da je tudi njihov kvantni računalnik, ki uporablja povsem drugačen princip delovanja (quantum annealing), v nekaterih primerih milijonkrat hitrejši od klasičnih. To je pomembno odkritje, še zlasti ker so bili strokovnjaki o D-Wavovem kvantnem računalniku skeptični, da naj zaradi svoje zasnove ne bi bil primeren za vse kvanten algoritme. O dosežku poročajo v reviji Nature Communications.

Prvikrat so reševali resničen problem iz vsakdanjega sveta, za katerega so sicer Vadim Berezinskii, J. Michael Kosterlitz in David Thouless leta 2016 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Gre za dvodimenzionalni kvantni magnet, ki predstavlja tako imenovano eksotično snov. S tem izrazom so označili vse nenavadne oblike snovi, denimo superprevodnost, superfluidnost, tanke magnetne filme ipd. Pri kvantni premoči gre za rešitev problema, ki s...

Slo-Tech - Industrijska korporacija Honeywell se vključuje v tekmo za izgradnjo praktičnega kvantnega računalnika, pri čemer uporablja pristop, ki doslej ni bil na čelu napredka: ujete ione.

Kvantni računalniki so še vedno v zgodnji razvojni fazi, kjer še ni dodobra dorečena niti fizična implementacija njihovih osnovnih enot informacije - kubitov. IBM, Google, Rigetti in mnoga druga imena s tega področja za kubite uporabljajo tako imenovane transmone: superprevodne zanke, ki sicer omogočajo zelo hitro branje, pisanje in računanje, a hkrati zahtevajo delovanje pri zelo nizkih temperaturah okoli 0,015 kelvina in so občutljive na motnje, kakor hitro skušamo med seboj povezati večje število elementov, kar omejuje načine, na katere lahko z njimi oblikujemo logična vrata. Omenjeni velikani se tako trenutno ukvarjajo predvsem z zmanjševanjem napak pri računanju, ki so glavna težava takšnega pristopa. Transmoni sestavljajo tudi napravo, s katero je Google lani bučno oznanil kvantno premoč - dosežek,...

Nature - Po tem, ko je pred mesecem ušla infomacija, da naj bi Googlovim inženirjem uspel dokaz tako imenovane "kvantne premoči", so v družbi uspeh najavili tudi uradno. V glavnem konkurentu, IBMu, skušajo medtem pomen dogodka zmanjšati.

Kvantni računalniki so eno poglavitnih področij razvoja računalništva, saj obetajo reševanje nekaterih sort računskih problemov, ki so za današnje - klasične - stroje prezahtevni. Pri delovanju izrabljajo mestoma hudo neintuitivna pravila kvantne fizike. Njihova osnovna enota informacije tako ni bit, temveč kubit: kvantna superpozicija vrednosti nič in ena, kar po domače povedano pomeni, da ima hkrati vrednosti nič in ena, dokler na njem ne izvedemo meritve. Smisel pa je naslednji: v gruči pravilno povezanih kubitov je mogoče v enem urinem ciklu izvesti operacijo na vseh hkrati, kar pomeni neslutene računske pospeške, saj zmogljivost takšnega stroja narašča eksponentno s številom uporabnih kubitov.

Obstajajo pa presneto dobri razlogi, zakaj v okrog štirih...