Slo-Tech - Znani so prvi obrisi nove iniciative Choose Europe for Science, ki jo je Evropska komisija napovedala maja letos. V okviru nove iniciative bodo vzpostavili daljše, sedemletne projekte, ki se bodo imenovali ERC+. Proračun posameznega projekta bo vreden 7 milijonov evrov.

Projekti Evropskega raziskovalneg sveta (ERC) so najprestižnejši evropski raziskovalni projekt, ki se podeljujejo v treh glavnih kategorijah: za mlade raziskovalce (Starting Grant), srednjo starostno skupino (Consolidator Grant) in uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant). Vsi lahko trajajo največ pet let, težki pa so od 1,5 do 2,5 milijona evrov. Poleg teh obstajajo še podporni razpisi, denimo ERC Proof of Concept za komercializacijo rezultatov predhodnih projektov ERC ali ERC Synergy Grant.

Prihajajoči ERC+ bo torej daljši in obsežnejši, predstavlja pa prvi korak v večji spremembi sistema projekt ERC, ki jo napovedujejo za leto 2028. Predsednica Sveta (ERC) Maria Leptin je dejala, da bo razpis za ERC+ odprt maja prihodnje leto z rokom za prijave v septembru 2026.

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila novo iniciativo Choose Europe for Science, ki je namenjena vrhunskim raziskovalcem iz tretjih držav, ki bi se želeli ustaliti v Evropi. Ni skrivnost, da je povod za vzpostavitev novega mehanizma skrčenje financiranja znanosti v ZDA, ki je prisililo številne raziskovalce v iskanje novih priložnosti. Novi program ima na voljo 500 milijonov evrov v letih 2025-2027, kar ni zelo visoka številka. Lanski razpis ERC Starting Grant je na primer meril 600 milijonov evrov. A poleg 500 milijonov evrov iniciativa postavlja tudi cilj, da države članice vlaganje v raziskave in razvoj povečajo na tri odstotke BDP do leta 2030.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je znanost ključ do prihodnosti Evrope, saj se brez nje ne moremo soočati z globalnimi izzivi na vseh področjih, od zdravstva do tehnologije, od podnebja do oceanov.

Novi mehanizem bo vzpostavil tako imenovane superprojekte, ki bodo trajali sedem let in bodo nudili...

ZDNet - Že nekaj časa ni bilo nobene večje tatvine kriptovalut, a to ne pomeni, da niso več aktualni. Ta konec tedna so neznanci izmaknili za 23 milijonov evrov kriptovalut. Napadli so menjalnico Uniswap in posojilnico Lendf.me v dveh bržkone povezanih akcijah.

Obe strani sta namreč uporabljali protokol Lendf.me, žeton imBTC in tehnologijo ERC-777. V kombinaciji teh tehnologij, pri čemer naj bi bil ERC-777 sam po sebi varen, so izrabili nekaj javno znanih lukenj, da so pridobili dostop do strani. Ranljivost, ki so jo izkoristili, je znana vsaj od lanskega aprila, od julija pa je na voljo tudi delujoča koda za izrabo.

V noči na soboto je potekal napad na Uniswap, dan pozneje pa na Lendf.me. Večino sredstev so ukradli z Lendf.me, in sicer 22,5 milijona, preostanek pa iz Uniswapa. Lendf.me je tako izgubila 99,95 odstotka vseh svojih sredstev. Po napadi sta obe strani začasno nedostopni, da bi preprečili nadaljnje napade in ohranili dokaze za preiskavo incidentov. Prav tako so onemogočili...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

Slo-Tech - Italijanski raziskovalci so v sklopu petletnega projekta, ki ga financira ERC (European Research Council), med drugim ugotovili, da je dostopnost širokopasovnega internet eden izmed dejavnikov, ki povzročajo kronično pomanjkanje spanja. Čeprav očitki, da moderna elektronika vpliva na naše spalne navade in bioritem, niso novi niti povsem nedokazani, gre za prvo tovrstno raziskavo, ki je dokazala vzročno zvezo med širokopasovno internetno povezavo in pomanjkanjem spanca.

Kronično pomanjkanje spanca je velik družbeni problem v razvitem svetu, ki ima čisto resne merljive učinke in povzroča gospodarsko škodo. Neprespani ljudje so manj produktivni v službi, imajo zvišano umrljivost, so več bolni, povzročajo prometne...