Slo-Tech - V vesti, ki ne bo prizadela nikogar, izvemo, da bo Linux več kot 36 let po izidu prvega Intelovega procesorja i486 ukinil podporo zanj. Nova verzija jedra Linux 6.15 bo med zahteve za delovanje dodala TSC (Time Stamp Counter) in ukaze CX8, ki so se pojavili šele v prvih Pentiumih. S tem bodo procesorji i486 več kot 18 let po zadnjem izdanem modelu izgubili podporo v Linuxu.

Linus Torvalds je že zdavnaj rekel, da ni nobenega pametnega razloga, da bi kdorkoli podpori zanje posvetil več kot sekundo. Torvalds je v preteklosti predlagal celo ukinitev podpore za 32-bitne procesorje, a tako daleč še nismo. Linux je šele leta 2012 ukinil podporo za procesorje i386, nato pa je leta 2022 Torvalds začel dvomiti o podpori za i486.

Za vse prastare računalnike, ki morda še vsebujejo te procesorje, bodo še vedno na voljo starejše distribucije Linuxa s starejšimi jedri. Lahko poganjajo tudi FreeDOS ali celo Windows XP. Ali pa posebej prilagojen NetBSD za i386.

Slo-Tech - Linus Torvalds je včeraj potrdil izid nove verzije Linuxovega jedra, ki nosi oznako 4.16 in prinaša nadpovprečno mnogo sprememb in izboljšav. V novi verziji je dodanih ali spremenjenih 490 tisoč vrstic kode, odstranjenih pa je 304 tisoč, torej se je koda poredila za 186 tisoč vrstic. Veliko dela so vložili v popravke kode, ki odpravljajo ranljivosti Spectre in Meltdown v modernih procesorjih.

Izboljšali so tudi avtonomijo prenosnikov, saj novo jedro podpira USB Autosuspend v USB-čipih za Bluetooth in novi varčni način SATA-naprav. Popravljen je Intelov GVT-g (Graphics Virtualization Technology), v jedro pa je dodana še podpora za VirtualBox, ki je doslej potreboval dodatne gonilnike, izboljšana je podpora RISC-V. KVM sedaj razume AMD Secure Encrypted...

Slo-Tech - Deset tednov je mimo in po napovedih je izšla nova stabilna verzija Linuxovega jedra 4.3. Za razliko od prejšnje verzije je tokrat vélikih novosti manj in se večina sprememb skriva pod pokrovom. Novo verzijo jedra sestavlja 20,6 milijona vrstic kode v 51.570 datotekah, pri čemer je treba povedati, da gre za bruto številko (ki vključuje tudi dokumentacijo, orodja kot turbostat, datoteke Kconfig ipd.). Vseeno je impresiven podatek, da se je od junija letos število vrstic povečalo za milijon!

Glavna novost v verziji 4.3 je podpora za grafiko Intel Skylake ter osnovna podpora za AMD R9 Fury...

Slo-Tech - Če smo že pri visokih obletnicah ... včeraj zvečer je minilo 24 let od Linusove prve javne najave njegovega brezplačnega in odprtokodnega UNIX klona za domače računalnike. Iz nje je ob pomoči številnih zanesenjakov (ter sčasoma tudi podjetij) do danes zrasel moderni in zelo uspešni operacijski sistem GNU/Linux.

Zgodba z njim najbrž ne bi mogla biti bolj drugačna od tiste o nastanku Oken 95 v Redmondu. Linus Torvalds je začel povsem sam, ko je bil še študent računalništva na Helsinški univerzi. Tam se je jeseni 1990 prvič spoznal z UNIX-om (DEC-ovim Ultrixom), ki mu je bil zelo všeč, vendar pa ni tekel na navadnemu smrtniku dosegljivem računalniku. Zato se je odločil, da bo naredil svojo verzijo. Takoj v začetku naslednjega leta je uspel napraskati dovolj denarja za svoj prvi AT PC (Intel 386, 4MB RAMA, 40MB diska) in je v skladu z navodili iz Tannenbaumovega učbenika in njemu priloženega vzorčnega operacijskega sistema Minix začel z eksperimentiranjem. Najprej je spisal preprosti...

Phoronix - Naslednja verzija Linuxovega jedra bo imela oznako 4.0 in ne 3.20, se je po daljšem preudarjanju odločil Linus Torvalds. Čeprav je bila glavna Torvaldsova ugotovitev ta, da so internetne ankete slaba ideja, je vseeno prevladala odločitev za verzijo 4.0, za katero je glasovalo 56 odstotkov od 29.110 sodelujočih. Torvalds je dejal, da če je že vprašal, se mora tudi držati odgovora, če ne bo imel kdo res tehtnega argumenta proti. In da v prihodnosti anket ne bo kaj dosti, ker je večina odzivov neuporabnih.

Kakorkoli že, med Linuxom 3.20 in Linuxom 4.0 je razlika zgolj v semantiki. Torvalds je povedal, da so bili argumenti na obeh straneh precej nenavadni. Medtem ko so nekateri menili, da je preskok na novo verzijo upravičen...

Ars Technica - Linus Torvalds je lani Nvidii dobesedno pokazal sredinec. Šlo je za dobro naštudirano gesto ob obisku na Univerzi Aalto na Finskem, kjer je debata zajadrala tudi v smer odnosov med Nvidio in skupnostjo Linuxa. Torvalds je kritizal obupen odnos odnos Nvidie do odprte kode, a kot kaže, se stvari spreminjajo. Nvidia je začela objavljati dokumentacije o svojih grafičnih procesorjih, s čimer bo mogoče izdelati boljše odprtokodne gonilnike zanje na Linuxu.

Nvidia seveda ne ignorira Linuxa, saj za svoje grafične kartice vestno pripravlja gonilnike za Linux. Problem je, da izda le binarno prevedeno kodo, ne pa izvorne kode. Tako dobimo gonilnik, ki sicer deluje prav dobro, a smo ob primerih napak ali želji po modifikacijah prepuščeni sami sebi, saj je dokumentacije sila...