V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o ljubiteljski elektroniki in samogradnih mikroračunalnikih. Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov. Pomembno je okrepil tudi splošno računalniško kulturo v družbi. Ljubiteljski uporabniki z osnovnimi veščinami za izdelavo elektronskih naprav so se mikroračunalništva lotili z značilnim navdušenjem in ponosom, ki je hitro postalo nalezljivo in se je še posebej razširilo med mladimi. Naprave so najbolj pogosto sestavljali iz samogradnih kompletov, številni pa so se samogradnje lotili tudi povsem samostojno. V samogradnji so se še posebej uveljavili enostavni mikroračunalniki na eni plošči. Sinclair ZX81 je en izmed zadnjih tovrstnih mikroračunalnikov in prvi bolj množično dostopen mikroračunalnik pri nas.

Po zgledu ZX81 so preprost samogradni mikroračunalnik na eni plošči izdelali tudi v Mikroračunalniškem...

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o poslovnih 8-bitnikih z operacijskim sistemom CP/M. Zmogljivosti zgodnjih poslovnih mikroračunalnikov so bile majhne, primerljive zmogljivostim cenenih hišnih računalnikov. Šele nov tip magnetnih nosilcev z neposrednim ali poljubnim dostopom do podatkov je omogočil nastanek bolj uporabnih in dražjih poslovnih mikroračunalnikov. S pomočjo disketnih ali diskovnih pogonov so ti že lahko poganjali prave operacijske sisteme kot je CP/M. V desetih letih so proizvajalci izdelali na stotine različnih mikroračunalnikov prilagojenih prav njegovi uporabi, za številne druge pa so razvili strojne razširitve, ki so omogočile njegovo uporabo. Splošna razširjenost enotne programske in strojne podlage je prinesla izrazite prednosti. Do konca sedemedesetih so za CP/M izdelali že na tisoče uporabnih programov, ki so mikroračunalnikom šele na široko odprli pot na področje poslovne in pisarniške uporabe.

Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike te vrste razvili...

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o prvih mikroprocesorjih in mikrokrmilnikih. Mikroprocesorska tehnologija je v obliki vgradnih sistemov trajno in temeljito preobrazila številna področja, ne le računalništvo. Prvi mikroprocesorji so nastali na začetku sedemdesetih prav kot vgradne naprave namenjene naprednemu upravljanju delovanja bolj zahtevnih elektronskih naprav. Mikroprocesorje so na začetku sedemdesetih kot vgradne naprave najprej želeli uporabiti proizvajalci namiznih kalkulatorjev in računalniških terminalov. Ideja pa je obljubljala očitne koristi še za veliko število drugih naprav in strojev. V drugi polovici sedemdesetih so nastali še bolj primerni mikrokrmilniki. To so pravzaprav zaključeni mikroračunalniki na čipu in so idealni kot vgradne upravljalne naprave, ker omogočajo bolj primerno cenovno razmerje in lažjo vgradnjo. Danes vgradni sistemi predstavljajo daleč največje področje uporabe mikroprocesorjev in mikrokrmilnikov.

To pa je tudi eno izmed področij, ki so...

V Računalniškem muzeju poročamo o prvih mikroračunalnikih namenjenih množični zasebni in poslovni uporabi. Najverjetneje ste že slišali za mikroračunalnike kot so Commodore PET, Apple II ali pa Tandy TRS-80, ki so na trg prišli leta 1977. Pravih operacijskih sistemov ti sprva še niso poganjali. Proizvajalci so jih opremili le s tolmači za preproste različice programskega jezika BASIC. Označujemo jih kot mikroračunalnike druge generacije, po zaslugi njihovega presenetljivega prodora med zasebne uporabnike pa tudi kot prve hišne mikroračunalnike. Zasebni uporabi proizvajalci sprva sploh niso namenjali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so namreč videli v napravah za poslovno in pisarniško uporabo. Med tujimi napravami so se v Jugoslaviji na začetku osemdesetih najprej uveljavili mikroračunalniki Apple II. Več domačih različic so nekje od leta 1982 proizvajali tudi v hrvaškem podjetju Ivasim pod nazivom Ivel.

Prvi domač mikroračunalnik opremljen za poslovno uporabo je...

V Računalniškem muzeju z jesenjo spet pripravljamo zanimive vsebine o zgodovini domačega računalništva. Tokrat o čisto prvih mikroračunalnikih. Morda že veste, da so se ti pri nas pojavili sredi sedemdesetih. V uporabo so jih takrat prvi vpeljali strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan, aktivno pa so se v tem času z mikroprocesorsko tehnologijo ukvarjali tudi strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko. To so bili zelo preprosti računalniki s strojno in programsko opremo po meri. Uporabljali so prve 8-bitne mikroprocesorje in poganjali le preproste zagonske operacijske sisteme. Programirali so jih izključno v zbirniku. Uporabni so bili predvsem pri avtomatizaciji procesov v industriji in izvajanju eksperimentov v laboratorijih. Nastopali so na primer kot upravljalni deli različnih merilnih, nadzornih in regulacijskih naprav. Včasih jih označujejo tudi kot mikroračunalnike prve generacije.

Strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan so od leta 1976 naprej izdelovali lastne mikroračunalnike z...

Dogodki povezani s slovensko osamosvojitvijo so osvetlili pomen elektronskih komunikacij. Prvi poštni seznami(mailing list), ki so se uveljavili kmalu po vzpostavitvi elektronske pošte pri nas jeseni leta 1987, so slovencem in akademskim kolegom po svetu posredovali novice od doma. Najbolj znana seznama te vrste sta bila ‘Rok press’ Roka Sosiča in Igorja Benka in ‘Oglasna deska’ Jureta Marna. Poštni seznam ‘Pisma bralcev’ Andreja Brodnika pa je za razliko od slednjih deloval kot posredovalnik pošte med člani spiska in je tako omogočal tudi izmenjavo mnenj, pogovore in podobno. Spomladi leta 1991 so ustanovili za ta namen veliko bolj primerno pogovorno skupino soc.culture.yugoslavia na omrežju USENET, ki je novice in sporočila za razliko od prejšnjih lahko posredovala po svetu vsakomur z dostopom do omrežja. Po nekaterih ocenah je v času vojne novice na pogovorni skupini prebralo vsaj 100.000 ljudi po svetu, takrat večinoma še izključno uporabnikov iz različnih akademskih okolij....