Slo-Tech - Mariborska univerza je 48 ur po začetku kibernetskega napada še vedno zavita v temo. Vzpostavili so le statično začetno stran na domeni, kjer obiskovalce v dveh stavkih obvestijo, da so žrtve napada. Spletne strani fakultet in drugih služb ostajajo nedostopne, prav tako so še vedno onemogočene vse ostale storitve.

Na Facebooku je Univerza potrdila, da so napadalci zašifrirali centralne podatkovne in strežniške zmogljivosti. Dodajajo, da so izvedli druge destruktivne aktivnosti. Za zdaj napadalci niso stopili v stik z Univerzo in niso posredovali nobenih zahtevkov za plačilo odkupnine, kar je običajno razlog za napade z izsiljevalsko programsko opremo. Dekripcijskega ključa jim tako niso ponudili, prav tako Univerze ni napadel izsiljevalski virus, ki bi bil zlomljen in bi bilo ključ možno dobiti kod drugod.

Univerza zatrjuje, da so podatki zgolj šifrirani, niso pa bili nikamor prekopirani. Razkritje poslovnih informacij je namreč še ena izmed groženj, s katerim napadalci...

Slo-Tech - Včeraj zvečer so neznani storilci napadli Univerzo v Mariboru, kjer je trenutno dostop do vseh informacijskih storitev onemogočen. Z Univerze v Mariboru so potrdili, da se je napad začel včeraj po 20. uri in da trenutno potekajo ukrepi za ponovno vzpostavitev sistema in zagotovitev kontinuitete delovnega in pedagoškega procesa. Po neuradnih podatkih je bil od jutra onemogočen dostop do informacijskih storitev za študente in zaposlene.

To vključuje internetno povezljivost in Eduroam, storitve za zaposlene, študentske storitve e-študija, prijave v domeno in digitalne identitete UM, vse Microsoftove storitve (365, vključno s Teams in OneDrive), vso elektronsko pošto in druge prijave. Zunanje storitve so dostopne, dokler je aktivna veljavna seja (Teams, Microsoft365).

Vse zaposlene in študente so pozvali, naj zamenjajo gesla tudi za druge storitve, če so uporabljali enako geslo kot za univerzitetne storitve. To kaže, da obstoji možnost, da so bila odtujena tudi gesla, verjetno sicer...

Računalniški muzej -

Spomladi 1991 so v Beogradu končno izdali dovoljenje za priklop javnega omrežja JUPAK v evropsko omrežje IXI. Mednarodno povezavo prek povezovalnega protokola x.75, ki so jo na Inštitutu Jožef Stefan za YUNAC vzdrževali od konca 1989, so tako sredi leta lahko zamenjali z neposredno povezavo s protokolom x.25. Konec leta pa so na inštitutu lahko izvedli tudi prvo povezavo z omrežjem Internet. Delovne postaje Sun SPARCstation 1+, ki so jih takrat dobili, so že imele vgrajene Ethernet krmilnike podjetja AMD, zato so eno izmed njih lahko povezali prek omrežja European academic supercomputer initiative(EASInet) z nizozemskim fizikalnim inštitutom Nikhef, ki je vzdrževal mednarodno povezavo z omrežjem Internet. Nato so s precej truda in iznajdljivosti povezali še druge svoje naprave, vključno s takratnim osrednjim računalnikom DEC VAX 4000/300(Stenar). Internetno povezavo so spomladi 1992 že začeli širiti na druge domače ustanove, odgovornost za omrežje bivšega YUNAC in oprema pa sta ob...

Računalniški muzej -

Prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bi omogočili heterogeno povezovanje informacijskih sistemov ne glede na proizvajalca strojne in programske opreme, so konec osemdesetih vendarle obrodili sadove. V Evropi so v skladu s strateško usmeritvijo k večji neodvisnosti na področju računalništva in računalniških mrež še naprej izdatno podpirali razvoj odprtih sistemov po modelu OSI, na krilih ameriške računalniške prevlade pa se je vse bolj krepila vloga odprtih sistemov po modelu TCP/IP. Začeli so se pojavljati dvomi o prihodnosti modela OSI, vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno razvijati neodvisen evropski model. Model OSI so v Evropi prek državnih PTT podjetij, ki so skoraj izključno obvladovala telekomunikacije, uvajali v javna omrežja, prek projekta COSINE pa so oblikovali tudi ločeno namensko omrežje IXI za povezavo evropskega raziskovalnega in javnega sektorja. Do leta 1988 so v okviru projekta COSINE standardizirali vrsto storitev, na primer elektronsko...

Računalniški muzej -

Tehnološko podlago za oblikovanje večjih vzajemno povezanih in javno dostopnih informacijskih sistemov so v osemdesetih pri nas tvorili predvsem združljivi računalniki različnih velikosti proizvajalca DEC(in njihovi sorodniki domače Delte). Na strojnem nivoju je največjo skladnost in povezljivost omogočila njhova 32-bitna arhitektura VAX, na programskem pa operacijski sistemi družine VAX/VMS in omrežni protokol DECNet. Protokol DECNet so sicer podpirali tudi operacijski sistemi RSX-11 na mini računalnikih DEC PDP-11 in nekaj let za tem še operacijska sistema TOPS na računalnikih DEC System 10 in System 20 v Računalniškem centru Univerze v Ljubljani. Ta skupna tehnološka podlaga je omogočila, da so med njimi že v prvi polovici osemdesetih začele nastajati povezave, ki so bile sprva omejene predvsem na slovensko univerzitetno okolje in nekaj povezav z drugimi univerzami po Jugoslaviji. Večja omrežja omejena na računalnike posameznega proizvajalca so bila v tem času že precej...

Računalniški muzej -

Z resnim usmerjenim izobraževanjem računalniških kadrov se je v sedemdesetih zelo povečala tudi potreba po neposrednem dostopu do računalniških kapacitet za praktično delo v okviru pedagoškega procesa. Na Univerzi v Ljubljani so prvi mini računalnik IBM 1130 sicer kupili že leta 1969 v okviru novega računskega centra Inštituta za matekatiko, fiziko in mehaniko(IMFM), nato pa so enak računalnik kupili še leta 1971 na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je med drugim služil kot terminal za oddaljeno povezavo na računalnika CDC 6400 in CDC Cyber 72. IBM 1130 so namestili v avli drugega nadstropja Fakultete za elektrotehniko in je bil večinoma namenjen za raziskovalno delo doktorantov in asistentov. Takrat je bil ustanovljen tudi Računalniški center Univerze v Ljubljani(RCU) z nalogo da skrbi za organizacijo in upravljanje z obstoječimi in prihodnjimi računalniškimi kapacitetami univerze. Strokovni svet za razvoj računalništva in informatike na univerzi je vodil prof.dr.Jernej Virant, za...

Slo-Tech - Spomladansko čiščenje slovenskih Internetov se nadaljuje

Na konferenci Hek.si, ki je potekala konec prejšnjega meseca, je bilo predstavljenih nekaj ranljivosti, ki so bile odkrite v začetku tega leta in o katerih smo poročali tudi na tem portalu. Osnovno sporočilo predstavitve je bilo, da je z nekaj malega iskanja oz. tim. “Google hackinga” na slovenskem spletu mogoče najti številne varnostne ranljivosti, zaradi katerih so ogroženi številni osebni podatki. In to kljub temu, da je v lanskem letu okrog GDPR vladala prava histerija, ki so jo pomagale ustvarjati in jo tudi izkoriščale predvsem nekatere odvetniške družbe, ki so seveda dobro služile z urejanjem dokumentacije, pisanjem pravilnikov in pripravo soglasij za obdelavo osebnih podatkov. Podjetja so nato varstvo osebnih podatkov dodobra uredila na papirju, da bi se pravila udejanila v praksi, pa nihče ni kaj dosti razmišljal.

Tokrat tako nadaljujemo s spomladanskim čiščenjem slovenskih Internetov.

Univerza v Mariboru

Kot nas...