Slo-Tech - Napoved vremena je področje, kjer si od umetne inteligence obetamo največ. Dasiravno poizkusov ne manjka, so klasični modeli še vedno bolj zanesljivi, ko se pojavljajo manj pogoste vremenske razmere. Google je zato sedaj razvil model, ki združuje najboljše iz obeh svetov. Model NeuralGCM uporablja fiziko, ki jo dopolnjuje z umetno inteligence, o čemer pišejo v najnovejši številki revije Nature.

Novembra je DeepMind (ki je tudi del Googla) pokazal GraphCast, ki že zelo dobro napoveduje vreme. V desetdnevni napovedi je že dosegel zlati standard, za kar velja model Evropskega centra za srednjeročne vremeske napovedi (ECMWF). Napovedi so bile natančnejše in hitrejše, ker so bile računsko manj zahtevne. A GraphCast se je učil iz zgodovine, ki je sicer dobra učiteljica, ni pa popolna. Če se zgodi situacija, ki je v podatkih za trening še ni bilo, so lahko njegove napovedi močno zgrešene.

Klasični modeli svet vidijo skozi fiziko. ECMWF-jev model svet razkosa na manjše režnje, nato pa iz...

Slo-Tech - Po preobratu, ki ga je na trgu povzročil OpenAI s svojim pomočnikom ChatGPT, si Google še vedno ni opomogel. Njihov poizkus, ki je sledil marca letos, se je imenoval Bard in je – milo rečeno – pogorel. Sedaj prihaja umetna inteligenca v Googlove izdelke pompozno in na velika vrata.

Bard je bil pač preslab, za nameček pa si je Google ob splavitvi privoščil hudo površnost, ko je Bard napačno odgovoril na enostavno preverljivo faktografsko vprašanje. Javnosti niso več prepričali, uprli pa so se tudi zaposleni, ki so vodstvu očitali prehitevanje in predstavitev nedokončanega polizdelka. Sedaj poizkušajo znova.

V sredo je Google za novinarje v Mountain Viewu organiziral dogodek, na katerem je največ pozornosti požela napoved novega prihoda umetne inteligence. Google je odločen, da žezlo iztrga iz rok OpenAI-ja in Microsofta, pri čemer resne alternative nima. V nasprotnem primeru mu grozi, da bo po dveh desetletjih izgubil primat na področju iskanja, kar bi bilo zanj katastrofa.

Zato...

Slo-Tech - Evropska unija in ZDA sta v petek najavili dogovor o sodelovanju pri razvoju umetne inteligence. Sodelovali bosta na področjih izrednih vremenskih dogodkov in podnebnih napovedi, upravljanja odziva na izredne dogodke, izboljšanja zdravstva, optimizacije električnega omrežja ter kmetijstva. To bo prvi večji dogovor med ZDA in Evropo o področju umetne inteligence, ki jo želi Evropska unija resneje regulirati.

Evropski svet je že decembra lani sprejel tudi osnutek uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, s katero želijo urediti, regulirati in na nekaterih področjih tudi omejiti umetno inteligenco. Evropski parlament bo o uredbi glasoval marca letos, veljati pa bo verjetno začela prihodnje leto, čemur bo sledilo 18-mesečno prehodno obdobje. Pripravlja se tudi direktiva o odgovornosti, ki bo opredeljevala odgovornost in zavarovanja za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe umetne inteligence.

Dogovor z ZDA o skupnem razvoju bo predvsem olajšal sodelovanje...

Slo-Tech - Microsoftov Build letos že drugič poteka izključno na daljavo. Kljub temu, da je konferenca načeloma namenjena razvijalcem, pa je tokrat uvodni nagovor izvršnega direktorja Microsofta Satye Nadelle namignil tudi na nekaj daljnosežnih novosti, ki se tičejo tudi običajnih uporabnikov. Ena od njih naj bi bila, tako Nadella, ena najbolj pomembnih nadgradenj Oken v zadnjem desetletju.

Ob tem je povedal, da sam zadnjih nekaj mesecev že preizkuša naslednjo generacijo Windows in da naj bi ta pomenila boljšo priložnost za razvijalce in ustvarjalce, saj naj bi na novi platformi lažje razvijali, distribuirali in služili s svojim delom. Kaj točno to pomeni, ni jasno, najverjetneje pa je meril na prenovo Windows Stora, ki naj bi po novem postal bolj odprta tržnica programske opreme, po nekaterih razlagah naj bi Microsoft na njej celo dopustil denarne transakcije prek drugih platform, kar pomeni, da bi se razvijalci s tem lahko po osnovnem nakupu izognili 15 oz. 12 odstotni proviziji,...

STAT - V Neuralinku, firmi Elona Muska za razvoj strojnih vmesnikov med računalnikom in človeškim živčevjem, so pokazali napredek v času od lanskega prvega razkritja svoje tehnologije. Možganski vsadek so uspeli pomanjšati in ga sedaj pretežno testirajo na prašičih.

Elon Musk je Neuralink pred štirimi leti ustanovil z namenom razvoja možganskih in živčnih vsadkov, ki bi živčne signale prevajali v strojni jezik in tako krmilili naprave, v bolj fantastičnih željah pa človeku celo omogočili spajanje z umetno inteligenco. Dobro leto dni je preteklo, odkar je možakar prvič odprl sicer dobro zapahnjena vrata podjetja. Takrat je pokazal inovativne mehke elektrode in stroj za njihovo hitro, robotizirano vsajanje v možgane. Znanstveni dokument okoli iznajdb je bil nato oktobra tudi objavljen v reviji Journal of Medical Internet Research. V petek je sledila osvežitev situacije, ki so jo priredili na sedežu podjetja v San Franciscu (skrajšani video povzetek). Musku je družbo od vsega začetka delal...

Google - Eden izmed zanimivih problemov za umetno inteligenco je napoved vremena, ki je računsko zahteven postopek, saj opisujemo kaotičen sistem. Konvencionalni modeli za napoved vremena so precej dobri za obdobje od nekaj ur do nekaj dni v prihodnosti, a imajo natančnost omejeno prostorsko in kvalitativno. Google je za del tega problema uporabil nevronske mreže, ki dobro delujejo za zelo kratkoročne napovedi padavin. Za napovedi do šest ur so v številnih primerih celo natančnejše od konvencionalnih modelov, predvsem pa imajo več podrobnosti.

Googlov sistem razseka okolico na kilometrsko mrežo, medtem ko je ima konvencionalni ameriški model pet kilometrov velike kvadrante. To daje več fine resolucije, kar je zelo uporabno za kratkotrajne napovedi. Druga pomembna odlika je hitrost, saj Googlov sistem napoved ustvari v 10 minutah in ne v 1-3 urah kakor klasika (HRRR). To ima očitne prednosti, če želimo napovedati, kakšno bo vreme čez pol ure. To je možno, ker je kratkotrajna napoved padavin...