Slo-Tech - Rusija se je odločila, da bo uvedla svojo spletno enciklopedijo po vzoru Wikipedije, kar so storili z najpopularnejšim ukazom v računalništvu: kopiraj in prilepi. Klon Wikipedije so poimenovali Ruviki (https://ru.ruwiki.ru/), še prej pa so ga očistili. Za celotno operacijo so se odločili, ker so novo enciklopedijo cenzurirali, tako da so vse vsebine v skladu z željami ruskih oblasti in tamkajšnjo zakonodajo. Izvirnik je medtem v Rusiji nedostopen.

Novo enciklopedijo Ruviki vodi Vladimir Medejko, ki je dotlej vodil rusko izpostavo Wikimedije. Maja lani je ustvaril prvi klon ruske Wikipedije, kmalu zatem pa ga je Wikimedija razrešila in mu odvzela vse pravice urejanja vseh strani na Wikimediji. Slednjo je prevzel Stas Kozlovski, ki je decembra lani najavil razpustitev ruske Wikimedije. Oblasti so ga prisilile, da je odstopil s profesorskega mesta na moskovski univerzi, kasneje pa so ga vključili na seznam nezaželenih tujih agentov.

Na Ruviki manjka okrog 110 gesel v celoti, še...

Slo-Tech - Wikipedija je v številnih nedemokratičnih režimih na seznamu nezaželenih spletnih strani, ki so zategadelj često blokirane. V Rusiji pa so se lotili izrekanja glob zaradi objav, ki se ne ujemajo s propagando iz Kremlja. Ker se upravljavci Wikipedije ne uklonijo, je stran prejela že tretjo globo od lanskega napada na Ukrajino.

Lanskega junija so Wikipediji izrekli pet milijonov rubljev kazni (63.000 evrov), ker naj bi širila dezinformacije. Šlo je za članke o napadu na Ukrajino, bitki za Kijev, vojnih zločinih med napadi na Ukrajino, bombardiranju bolnišnice v Mariupolju in tamkajšnjega gledališča ter pokolu v Buči. Še dva milijona rubljev globe so izrekli novembra zaradi člankov o nenasilnem odporu ukrajinskih civilistov in oceni ruskega napada na Ukrajino. Kateri članki so ruske oblasti ujezili to pot, še ni znano.

Iz Wikimedije so sporočili, da se ne bodo uklonili pritiskom po cenzuri. Vsebine pripravljajo in preverjajo prostovoljci, ki poskrbijo za zanesljivost in faktografsko...

Slo-Tech - Wikimedia Enterprise je sporočila, da sta njeni prvi stranki Google in Internet Archive (slednji brezplačno). Storitev je neprofitna Fundacija, ki skrbi tudi za Wikipedijo, zagnala lani oktobra. Namenjena je komercialnim uporabnikom, ki potrebujejo velike količine gradiva in vsebin, ki jih nudijo storitve Wikimedije. Namesto ročnega nabiranja podatkov, strganja s spletnih strani in uporabe brezplačnih napol delujočih API-jev lahko proti plačilu naročnine dobijo hiter in kakovosten dostop. Druge prednosti so tudi posodabljanje vsebin in odstranjevanje zastarelih.

Google v resnici že uporablja storitve Wikimedije, denimo v okvirjih, ki se pojavijo pri iskanju po nekaterih terminih. Pogosto prikazuje fotografije iz arhivov Wikimedije in besedilo iz Wikipedije. Tudi na YouTubu se v nekaterih primerih, zlasti ob dezinformacijah, pojavijo okvirčki z vsebino iz Wikimedije. Wikimedia Enterprise je sicer plačljiva, a Fundacija poudarja, da ne pričakujejo, da bo kdaj prinašala glavnino...

Die Welt - Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju Sveta za ruski jezik v Kremlju napovedal domačo alternativo za znano odprto enciklopedijo Wikipedija, in sicer spletno različico Velike nove ruske enciklopedije. Tozadevni zakon je sicer že v parlamentarni proceduri, po njem naj bi v ta namen do leta 2020 namenili 24 milijonov evrov, denar pa bo dobila založba, ki je med letoma 2007 in 2014 pripravljala tiskano različico ruske enciklopedije.

Kot je še dejal Putin, je ta ukrep zagotovilo za dostop do zanesljivih informacij, podanih v moderni obliki, ni pa znano ali je s svojo napovedjo meril tudi na kako bodočo blokado Wikipedije znotraj meja Rusije.

Putinova napoved je še okrepila strahove pred postopnim informacijskim zapiranjem Rusije, saj je prišla v javnost le nekaj dni zatem, ko je stopil v veljavo zakon, ki oblastem v Kremlju omogoča izolacijo ruskega dela svetovnega spleta, prestrezanje vsebine internetnega prometa ter formiranje lastnega DNS sistema.

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

Slashdot - The Globe and Mail poroča o novih ukrepih, h katerim se je zatekla Kitajska pri cenzuri interneta. Tokrat so preprosto blokirali spletno enciklopedijo Wikipedijo, s čimer so Kitajce odrezali od enega največjih virov nepristranskih informacij. To je sicer že tretja blokada dostopa do te enciklopedije po prvih dveh v letu 2004 zaradi nepristranskih člankov o 'prepovedanih temah', kot so Tajvansko gibanje za neodvisnost, avtonomiji v pokrajini Tibet in študentski vstaji na Trgu nebeškega miru leta 1989.

Zaradi vnovične blokade dostopa do informacij so kitajski intelektualci zelo zaskrbljeni, neki kitajski prostovoljec v projektu Wiki pa celo piše, da "je takšno dejanje podobno, kot če bi jim odrezali jezik in glas oz. jim zaprli oči". Mnogi poudarjajo, da je Wikipedija prvovrsten vir informacij, tako da so sedaj znanstvenoraziskovalno delo, izobraževanje in javen dostop do informacij otežkočeni. Naj omenimo še, da to ni edini primer cenzure interneta na Kitajskem. V preteklem...