Slo-Tech - Napočil bo čas, ko se bo Mednarodna vesoljska postaja (ISS) poslovila. Za zdaj je njena predvidena življenjska doba do leta 2030, potem pa bo morala ISS proč. To bodo storili s kontroliranim padcem na Zemljo, tako da bo ISS čim bolj zgorela v atmosferi. NASA se na to že pripravlja, te dni pa je izbrala podjetje, ki bo deorbitiranje tudi izvedlo. To bo SpaceX, ki bo zagotovil U.S. Deorbit Vehicle za varno spremstvo ISS v nepovrat.

Gre za enkratno pogodbo - ISS je pač samo ena, deorbitirajo pa jo lahko tudi le enkrat - ki je težka 843 milijonov dolarjev. ISS je sicer v orbiti od leta 1998, kanadska, evropska, japonska, ameriška in ruska vesoljska agencija pa so se sporazumele, da jo bodo vzdrževale vsaj do leta 2030 (Rusija ima pogodbo do leta 2028). Varno uničenje ISS je ključen sestavni del vzdrževanja in odgovornost vseh agencij. Ali se bo to res zgodilo leta 2030, še ni jasno, saj so v preteklosti nekaterih uradniki iz NASE glasno govorili o morebitnem podaljšanju obratovanja.

...

Slo-Tech - Neznani predmet, ki je marca letos treščil v stanovanjsko hišo v Naplesu na Floridi, je resnično del z Mednarodne vesoljske postaje (ISS), je po analizi potrdila NASA. Gre za del 2,9 tone težke palete baterij, ki so jo leta 2021 namenoma zalučali z ISS proti Zemlji in bi morala zgoreti v atmosferi. A to se ni zgodilo v celoti, zato je slab kilogram težak kos dimenzij 10 cm x 4 cm padel skozi streho stanovanjske hiše.

NASA pojasnjuje, da ne gre za del baterije, temveč za superzlitino iz niklja in kroma (Inconel). Kos je predstavljal del ohišja baterij. NASA bo sedaj temeljito preverila trajektorijo vstopa v atmosfero in razloge, zakaj paleta ni v celoti zgorela v atmosferi. Po potrebi bodo prilagodili modele za prihodnje vstope v atmosfero, da se to ne bo več dogajalo.

Odmetavanje odsluženih delov opreme in infrastrukture v vesolju ni redko, saj ob degradaciji orbite predmeti v ozračju zgorijo. To je bolje kakor odmetavanje v stabilne orbite, kjer je že sedaj več tisoč večjih...

Slo-Tech - Predmeti, ki krožijo okrog Zemlje v nizkih orbitah, brez stalnega popravljanja orbite s potisniki slej ali prej čofnejo nazaj na Zemljo. Najverjetneje zadenejo ocean, ni pa to nujno, zato so nekontrolirani padci nevarni. Ko je NASA leta 2021 z Mednarodne vesolje postaje (ISS) potisnila 2,9 tone težko paleto baterij, so jo opozarjali prav na to. Prvotni načrt je bil sicer drugačen, a zaradi zamud in obilice tovora je na japonski HTV preprosto zmanjkalo prostora, da bi jih prepeljali nazaj na površje. In tako so jih sunili proti Zemlji.

Tri leta pozneje je orbita palete dovolj degradirala, da je padla na Zemljo. NASA je pričakovala, da bo v celoti zgorela na poti, a se to morda ni zgodilo. To niti ni tako nepričakovano, saj tako velikih kosov smeti navadno ne mečejo proti Zemlji. Omenjena paleta je v resnici največji kos, ki ga je NASA kdajkoli namerno potisnila na pot samouničenja. Morda je del končal na Floridi.

Očitki, da je iz vesolja kaj padlo komu na vrt, niso redki, a so...

Slo-Tech - Ostanki kitajske nosilne rakete Long March 5B, ki je v orbito ponesla raziskovalni modul za vesoljsko postajo, so danes treščili na Zemljo. V atmosfero so vstopili nad južnim Pacifikom ob 11. uri po slovenskem času, kar je precej prej od napovedi. Gorenje rakete v atmosferi je bilo možno videti s precejšnje razdalje, tudi iz Avstralije. Padec rakete na Zemljo ni povzročil škode, a so bili mednarodni opazovalci pred tem precej zaskrbljeni.

Ocenili so, da je pri padcu približno 0,5 odstotka možnosti, da bo povzročil gmotno škodo ali poškodbe ljudi. To je sicer malo, a bistveno več kot pri ostalih izstrelitvah drugih vesoljskih agencij. Čeprav so iz orbite na Zemljo že padli posamezni predmeti, se vesoljske misije nikoli ne načrtujejo tako, da bi tako veliki deli načrtno nenadzorovano padli na površje. Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da vse vesoljske misije izvajajo v miroljubne namene in v skladu z mednarodnimi praksami in zakoni. Dodal je, da je raketa sestavljena tako, da...

Slo-Tech - Po podatkih Evropske vesoljske agencije je v orbiti okrog Zemlje okrog 34.000 predmetov, ki so večji od 10 centimetrov in predstavljajo nevarnost za satelite in plovila. Kljub majhnosti imajo ob obodnih hitrostih več kilometrov na sekundo dovolj kinetične energije, da naluknjajo tudi najtrše materiale. Provenienca teh smeti je zelo različna, jim pa sledijo, da se izognejo trkom z delujočimi sateliti, mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in plovili. Največ jih nastane ob trkih v vesolju, denimo dveh satelitov pred enajstimi leti. Donald Kessler je že leta 1978 izračunal, da bi se lahko zgodila verižna reakcija trkov, saj bi vsak ustvaril ogromno delcev, ki bi trčili z naslednjimi sateliti, kar bi lahko v najhujšem primeru človeštvo priklenilo nazaj na Zemljo, saj bi uporaba orbite postala preveč nevarna.

Vrnimo se v sedanjost. Na ISS kot povsod, kjer prebivajo ljudje, nastajajo smeti. Te predstavljajo težavo, saj je prostor na ISS dragocen, odmetavanje v orbito ni zaželeno (če ne...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 10¹⁴ km³, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog...