Slo-Tech - Da ima NASA čedalje več težav s sondo Voyager 1, ni presenetljivo, saj je stara že 46 let. Presenetljivo bi bilo, če jih ne bi imela. V začetku leta se je zdelo, da je komunikacija nepovratno izgubljena, a ga je NASA uspela ponovno obuditi. Najnovejši zaplet pa se je primeril 16. oktobra, a je Voyager 1 spet presenetil.

NASA je 16. oktobra Voyagerju 1 poslala rutinski ukaz, naj vključi grelec. Ko so čez dva dni pričakovali povratno informacijo, so bili precej zaskrbljeni. Nekaj je sprožilo sistem za upravljanje z napakami, zaradi česar se je preventivno izključil oddajnik v mikrovalovnem pasu X (8-12 GHz). Dan pozneje je Voyager 1 še enkrat več utihnil, ko je sistem za zaščito opreme izključil komunikacijo prek pasu X.

A Voyager 1 je resnično vzdržljiv kos strojne opreme, ki ima precej redundance. Tudi za komunikacijo obstaja rezervni instrument, ki oddaja v pasu S (2-4 GHz), a že res dolgo ni bil uporabljen. Hkrati je ta frekvenca manj primerna za komunikacijo na tako dolge...

Slo-Tech - NASA je potrdila, da Voyager 1 spet komunicira z Zemljo, potem ko je bil skoraj pol leta nerazumljiv zaradi napake v pomnilniku. Napako so diagnosticirali z branjem pomnilnika in obljubili, da jo bodo odpravili. Pomnilnika mu sicer ne morejo zamenjati, lahko pa ga nastavijo tako, da okvarjenih modulov ne uporablja. To jim je sedaj tudi uspelo.

Voyager 1 na Zemljo ponovno pošilja razumljiva sporočila. To sicer še niso podatki z instrumentov, ki bi bili znanstveno koristni, temveč gre za diagnostiko instrumentov na krovu in status podpornih sistemov, kar je prvi pogoj za ponovno usposobitev sonde. Voyager 1 je na poti skozi vesolje od let 1977 in je danes že krepko v medzvezdnem prostoru. Od Zemlje je oddaljen 24 milijard kilometrov, zato je komunikacija zelo zakasnjena. Dvosmerna komunikacija traja približno 45 ur, kar upočasnjuje odpravljanje težav.

Te so se začele novembra lani, ko je Voyager 1 začel pošiljati nesmiselno zaporedje ničel in enic. Marca letos so uspeli njegove...

Slo-Tech - NASA sporoča zelo obetavne novice, da so vendarle našli način, kako popraviti Voyagerja 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive nize podatkov. Pred slabim mesecem dni je NASA uspela pridobiti izpis vsebine njegovega pomnilnika, sedaj pa vemo še bolje, zakaj je Voyager 1 novembra lani začel blebetati. Težava je v pomnilniku.

Iz analize pomnilnika, ki so jo uspeli izvleči s sonde, so ugotovili, da ima okvarjene približno tri odstotke pomnilnika v FDS (flight data subsystem). To ni mnogo, a ravno dovolj, da brez prilagoditev žebra nejasnosti. Sumijo, da je težava v enem samem čipu, ki je odgovoren za shranjevanje prizadeta dela v pomnilniku. Razlogov je lahko več in jih jih bo z razdalje 23 milijard kilometrov, do kamor sveltoba potuje 22 ur, težko ugotoviti. A dejstvo je, da je čip star 46 let, hkrati pa je na plovilu v vesolju, kjer ga ves čas bombardirajo visokoenergijski delci. NASA je pojasnila, da je razlog eden ali drugi, morda tudi kombinacija obeh. A to niti ni...

NASA - Čeprav je pretežni del letošnjega leta Voyagerju 1 kazalo sila slabo, je NASA spet bolj optimistična. Voyager 1 sicer na Zemljo še vedno pošilja stalen tok podatkov, a so ti nesmiselni. Inženirji so precej prepričani, da težava tiči v računalniku za FDS (flight data subsystem), ki je odgovoren za obdelavo podatkov pred pošiljanjem na Zemljo.

Popravljanje na daljavo je zapleteno, še težje pa je to početi z zamikom. Svetloba in s tem signali do 24 milijard kilometrov oddaljene sonde potujejo 22,5 ur, torej inženirji potrebujejo skoraj dva dni, da ugotovijo, ali je kakršenkoli ukaz kaj rešil. Upanje pa vzbujajo podatki, ki so jih prejeli 3. marca. Tedaj je Voyager 1 poslal zapis celotne vsebine pomnilnika FDS, kar je bil odgovor na 1. marca poslan ukaz, naj FDS preizkusi različne sekvence.

Izpis vsebine celotnega pomnilnika je dragocen, ker ga sedaj NASA primerja s podobnim zapisom iz časa, ko napake še ni bilo. Šele 10. marca so inženirji ugotovili, da so prejeli celoten zapis...

Slo-Tech - Nadaljujejo se težave s sondo Voyager 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive komunikacije. Podobne težave so imeli že pred dvema letoma, a je nato pomagal preklop na sekundarni računalnik, ki mu je sledila nadgradnja firmwara. To pot pa ni pomagal noben ukrep, ki ga je NASA preizkusila. Vodja projekta Voyager Suzanne Dodd je dejala, da gre za najhujšo težave, odkar je pred štirinajstimi leti prevzela vodenje misije. Na sondi se je primerila okvara v komponenti, ki je odgovorna za pošiljanje telemetrije in znanstvenih podatkov na Zemljo. Za zdaj še niso uspeli odpraviti napake.

Če je to konec uporabnosti Voyagerja 1, je antiklimaktičen. Pričakovali smo, da bo nekega dne preprosto utihnil, ker bo imel premalo energije za komunikacijo z Zemljo, namesto tega pa se je njegovim računalnikom zmešalo. Voyager 1 je na poti od leta 1977 in je v tem času prepotoval 24 milijard kilometrov, kar je zadoščalo za prehod onstran heliopavze v medzvezdni prostor, kjer je Sončev veter...

Slo-Tech - Ponavlja se zgodba izpred poldrugega leta, ko je Voyager 1 začel na Zemljo pošiljati nerazumljive podatke. Tedaj so težavo rešili s preklopom s primarnega na sekundarni računalnik, nato pa so letos še posodobili firmware na sondi. Sredi tega tedna je NASA ugotovila, da ima računalnik na Voyagerju 1 spet težave.

Inženirji so v pred dvema tednoma opazili, da je okvarjen eden izmed treh računalnikov na krovu, ki se imenujejo FDS (flight data system). Ta ne komunicira pravilno s sistemom za telemetrijo TMU (telemetry modulation unit), zato Voyager 1 trenutno na Zemljo ne pošilja meritev in diagnostike. FDS namreč zbira podatke z instrumentov na plovilu in tudi diagnostične podatke o stanju plovila, ki jih potem ustrezno modulira za pošiljanje na Zemljo.

TMU trenutno posreduje zgolj ponavljajoče in stalno zaporedje ničel in enic, napaka pa je v FDS. Minuli vikend so poizkusili ponovno zagnati FDS, a to ni odpravilo napake. Zato inženirji sedaj snujejo naslednji korak. Delo precej...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...