Slo-Tech - V petek zjutraj bi bili morali z izstrelišča Bowen v severovzhodni Avstraliji izstreliti prvo domačo raketo, ki lahko v orbito vozi tovor. Raketa Eris, ki jo je izdelal Gilmour Space, pa ni poletela, ker se je nekaj ur pred načrtovanim vzletom odprl nos. Napaka v električnem sistemu je povzročila odpiranje nosu, še preden so v raketo natočili gorivo. Izstrelitev je preložena za nekaj mesecev.

Raketa Eris, ki meri 25 metrov, lahko v nizko zemeljsko orbito prepelje 305 kilogramov tovora. Da se tovor med letom ne poškoduje, ima raketa nos iz zaščitnega materiala, ki se v orbiti potem odpre, da je možno tovor utiriti. V preteklosti je ta mehanizem že povzročal težave, a običajno zaradi nepopolnega odpiranja v fazi leta, ko bi se to moralo zgoditi. Da bodo razumeli, kaj je šlo narobe to pot že na Zemlji, bodo natančno raziskali incident. To je tudi razlog za daljši zamik.

Gilmour Space je mlado avstralsko podjetje, ki sta ga pred 13 leti ustanovila brata Adam in James Gilmour. Doslej...

NASA - Pristajalniku Odysseus, ameriške družbe Intuitive Machines, je v petek zgodaj zjutraj po našem času uspelo varno pristati na Luni, s čimer gre za prvi takšen podvig kakšnega zasebnega podjetja in hkrati prvi ameriški pristanek po letu 1972.

Naš največji naravni satelit je v zadnjem času zares oblegan - in vse več takšnih odprav naposled beleži uspehe. Po tem ko je Japoncem prejšnji mesec uspelo pristati kot peti državi po vrsti, smo končno dočakali tudi tako želeni prvi mehak spust zasebnega podjetja. To je uspelo družbi Intuitive Machines iz Houstona, in sicer s pristajalnikom razreda Nova-C, poimenovanim IM-1 Odysseus. Ta je proti Mesecu na raketi Falcon 9 poletel pred dobrim tednom in na poti posnel tudi kopico markantnih fotografij. V 3 metre dolgem valju premera 2 metrov je med drugim tudi umetniška instalacija Jeffa Koonsa v obliki 125 mini skulptur Lune, predvsem pa 6 Nasinih inženirskih eksperimentov v vrednosti slabih 120 milijonov dolarjev, ki so pravzaprav jedro...

United Launch Alliance - Po letih zamud so pri ULA naposled uspešno izvedli krstni polet rakete Vulcan, ki s tem postaja naslednica slovitih nosilnih raket Atlas V in Delta IV. Po drugi plati je zasebni lunarni pristajalnik Peregrine utrpel kritično napako in Meseca ne bo dosegel.

Raketno podjetje United Launch Alliance (ULA), ki si ga polovično delita Boeing in Lockheed Martin, je bilo v prvem desetletju po ustanovitvi leta 2006 sopomenka za pošiljanje ameriških vojaških satelitov v Zemljino krožnico, z brezhibnim izkazom nosilnih raket Atlas in Delta. Nato pa je sredi prejšnjega desetletja "od nikoder" prisopihal SpaceX in tožil ameriško vojno letalstvo zaradi ekskluzivne pogodbe z ULA ter zmagal in se na ta način pririnil v izstreljevanje najzahtevnejših tovorov. V ULA so morali pljuniti v roke in sestaviti napravo, ki naj bi konkurirala Falconu 9, in rezultat je nosilna raketa Vulcan, ki so jo predstavili leta 2015. Prvi poleti so bili predvideni že nekje v okolici leta 2019, štiriletna zamuda pa je...

Firefly - Teksaški firmi Firefly Aerospace je z raketo Alpha v drugem poskusu uspelo doseči Zemljino krožnico. Število zasebnih podjetij s tem dosežkom se tako nezadržno povečuje.

Revolucija v pošiljanju raket v vesolje, ki jo je pognal SpaceX, je botrovala vznikanju množice konkurenčnih zasebnih podjetij. Prvi povzpetneži, ki jim je uspelo doseči orbito, kot so Rocket Lab, Virgin Orbit in Astra, so se za začetek osredotočili na manjše nosilne rakete, ki zmorejo v nizko Zemljino krožnico (LEO) ponesti tovor mase nekaj sto kilogramov. S tem stavijo predvsem na živahno tržišče izstreljevanja mikro- in nanosatelitov. Toda zaradi skokovitega razvoja in širjenja pristopa množičnih skupinskih izstrelitev jim grozi, da jih bodo zmogljivejše rakete izrinile s trga. Zato druga podjetja, med njimi Relativity Space, ABL Space Systems in Firefly Aerospace, že spočetka razvijajo naprave z nosilnostjo nad eno tono. Zadnjemu od naštetih je prek vikenda uspelo postaviti enega glavnih mejnikov v tovrstnem...

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

Blue Origin - Blue Origin je danes izstrelil svojo drugo odpravo New Sheparda s posadko, ki pa je dobila poseben ton zaradi dejstva, da je bil na krovu tudi nekdanji igralec William Shatner, poznan po vlogi kapitana Kirka iz Zvezdnih stez, ki je z 90 leti postal najstarejši človek v vesolju.

Po tem, ko se je kapitan Kirk desetletja "pogumno podajal tja, kamor se ni še nihče predtem", lahko nekaj podobnega izjavi tudi igralec, ki mu je dal videz, William Shatner. Ampak zgolj podobnega, saj ga je kapsula New Shepard ponesla do višine 107 km nad Zemljo, ne pa v kakšen odročen del galaksije. Istoimenska raketa je plovilo iz Teksasa v nebo pognala približno deset minut pred peto popoldan po našem času, polet pa je trajal dobrih deset minut. Posadko so poleg Shatnerja sestavljali še dva milijonarja - soustanovitelj podjetja Planet Chris Boshuizen in direktor korporacije Dassault Systeme Glen de Vries - in podpredsednica Blue Origina Audrey Powers. Na misijo NS-18 so se pripravljali nekaj dni, pri...

NASA - Agencija NASA je objavila tri izbrance v natečaju za razvoj lunarnega pristajalnega plovila v okviru programa vrnitve na Mesec, Artemis. Pogodbe v skupni vrednosti slabe milijarde dolarjev so prejeli Blue Origin, Dynetics in SpaceX, izvisel pa je Boeing.

Američani si še vedno prizadevajo leta 2024 vnovič pristati na Mesecu s človeško posadko, navzlic vsem tegobam zaradi koronavirusa in težavnega razvoja rakete SLS. Zamisel gre takole: dva astronavta, moškega in žensko, bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla raketa Space Launch System. V lunini orbiti bi potem prestopili v plovilo za spust na površje našega naravnega satelita. Trenutno še ni jasno, ali bo pri tem sodelovala tamkajšnja vesoljska postaja Lunar Gateway, kajti čeprav je bila sprva predvidena za enostavnejšo logistiko, jo je hitenje letos potisnilo na stranski tir in naj bi jo izkoristili šele za prihodnje misije okoli leta 2028, namenjene stalnejši človeški prisotnosti na Mesecu. Medtem ko sago okoli razvoja SLSa že...

Slo-Tech - SpaceX že dolgo časa ni več zagonsko podjetje, temveč je nadvse resen igralec v vesoljski tekmi. Potem ko na Mednarodno vesoljsko postajo vozijo tovor in ljudi, so sedaj dobili še certifikat ameriškega vojaškega letalstva, da smejo kandidirati na razpisih za izstrelitve vojaških satelitov. S tem so močno razburkali trg, saj sta imela doslej tam monopol v konzorcij United Launch Alliance povezana Boeing in Lockheed z raketami Atlas 5 in Delta 4.

Pentagon je certificiral SpaceXovo raketo Falcon 9, ki lahko v vesolje ponese navigacijske satelite GPS, satelite za zgodnje odkrivanje raket, satelite za opazovanje vremena in nekatere vohunske satelite. Raketa Falcon Heavy, ki bo lahko v...