Računalniški muzej -

Razvoj računalniških omrežij je neločljivo povezan s superračunalniškimi centri. Potem ko je bil standardiziran paket internetnih protokolov TCP/IP in se je omrežje ARPAnet v osemdesetih začelo širiti izven strogo omejenega področja, so se med prvimi vanj vključili prav novi superračunalniški centri. Ti so se najprej začeli povezovati v akademsko omrežje National science foundation network (NSFnet). Prizadevali so si za vzpostavitev brezplačne omrežne infrastrukture, ki bi prek vrste regionalnih centrov povezala glavne superračunalniške centre v ZDA z uporabniki na univerzah in v raziskovalnih organizacijah. Hrbtenica omrežja NSFnet je z internetnimi protokoli leta 1988 povezovala že 13 glavnih centrov s hitrostjo 1,5MB/s, vzpostavljene pa so bile tudi prve mednarodne povezave s kanadskim omrežjem in evropskim superračunalniškim centrom v CERN, kjer so začeli z aktivnostmi za razvoj evropske internetne infastrukture. Tipični usmerjevalniki omrežja NSFnet so bili v tem času...

Računalniški muzej -

Spomladi 1991 so v Beogradu končno izdali dovoljenje za priklop javnega omrežja JUPAK v evropsko omrežje IXI. Mednarodno povezavo prek povezovalnega protokola x.75, ki so jo na Inštitutu Jožef Stefan za YUNAC vzdrževali od konca 1989, so tako sredi leta lahko zamenjali z neposredno povezavo s protokolom x.25. Konec leta pa so na inštitutu lahko izvedli tudi prvo povezavo z omrežjem Internet. Delovne postaje Sun SPARCstation 1+, ki so jih takrat dobili, so že imele vgrajene Ethernet krmilnike podjetja AMD, zato so eno izmed njih lahko povezali prek omrežja European academic supercomputer initiative(EASInet) z nizozemskim fizikalnim inštitutom Nikhef, ki je vzdrževal mednarodno povezavo z omrežjem Internet. Nato so s precej truda in iznajdljivosti povezali še druge svoje naprave, vključno s takratnim osrednjim računalnikom DEC VAX 4000/300(Stenar). Internetno povezavo so spomladi 1992 že začeli širiti na druge domače ustanove, odgovornost za omrežje bivšega YUNAC in oprema pa sta ob...

Računalniški muzej -

Do začetka devetdesetih je evropski model odprtih sistemov OSI kljub izdatni podpori Evropske skupnosti in telekomunikacijskih podjetij začel izgubljati boj v tako imenovani protokolni vojni. Med glavnimi razlogi za nenadno prevlado omrežij utemeljenih na internetnih protokolih TCP/IP so bili bolj preprosto in robustno delovanje, prosta dostopnost programske opreme za nekatere Unix distribucije in sprostitev omrežja za komercialno uporabo. Model OSI je v primerjavi s TCP/IP trpel zaradi prevelike sistemske zapletenosti, izdatnih varnostnih mehanizmov in predvsem slabo razvite storitvene plati. Model OSI so tako kot pri nas tudi v Evropi še konec osemdesetih v veliki meri dopolnjevali z omrežnimi storitvami, ki jih je v tem času ponujal DECnet. Omrežni protokoli DECnet so bili sedem plastni ureditvi OSI namreč že zgodaj in še najbolj prilagojeni. V okviru projekta COSINE so sicer predvideli, da bodo ob zadostnem razvoju storitev lahko dosegli pretvorbo vseh obstoječih omrežij v...

Računalniški muzej -

Prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bi omogočili heterogeno povezovanje informacijskih sistemov ne glede na proizvajalca strojne in programske opreme, so konec osemdesetih vendarle obrodili sadove. V Evropi so v skladu s strateško usmeritvijo k večji neodvisnosti na področju računalništva in računalniških mrež še naprej izdatno podpirali razvoj odprtih sistemov po modelu OSI, na krilih ameriške računalniške prevlade pa se je vse bolj krepila vloga odprtih sistemov po modelu TCP/IP. Začeli so se pojavljati dvomi o prihodnosti modela OSI, vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno razvijati neodvisen evropski model. Model OSI so v Evropi prek državnih PTT podjetij, ki so skoraj izključno obvladovala telekomunikacije, uvajali v javna omrežja, prek projekta COSINE pa so oblikovali tudi ločeno namensko omrežje IXI za povezavo evropskega raziskovalnega in javnega sektorja. Do leta 1988 so v okviru projekta COSINE standardizirali vrsto storitev, na primer elektronsko...

Slo-Tech - Ruske oblasti so pridržale več znanstvenikov v vodilnem državnem jedrskem raziskovalnem centru v mestu Sarov, ker so poizkušali izrabljati tamkajšnji superračunalnik za privatno rudarjenje bitcoinov. Tiskovna predstavnika centra Tatjana Zaleskaja je povedala, da so jih pravočasno odkrili in ustavili, sedaj pa bodo proti njim vložene kazenske ovadbe. V uradni izjavi za javnost piše, "da je šlo za neodobren poizkus uporabe računalniških zmogljivosti v zasebne namene, vključno s tako imenovanim rudarjenjem".

Sarov se nahaja v pokrajini Nižnji Novgorod. V njem je vodilni ruski center za jedrske raziskave in razvoj nuklearnega orožja, ki pripada ruski jedrski agenciji Rosatom. V Sarovu so med hladno vojno izdelali prvo rusko...

Inštitut Jožef Stefan - Te dni mineva 20 let, od kar je Slovenija dobila svetovni splet, ki je še danes najpriljubljenejši internetni del. Daljnega leta 1993 so namreč na Inštitutu Jožef Štefan v Nacionalnem superračunalniškem centru na računalniku Hewlett-Packard CONVEX C3860 postavili prvi spletni strežnik v Sloveniji. Mark Martinec, oče prve strani, jo je tedaj javno pokazal 21. novembra 1993.

Na spletni strani www.ijs.si/slo/ so tedaj predstavljali tako delovanje inštituta kakor tudi državo Slovenijo, ki je bila tako kakor internet nova prebivalka na svetu. Angleška verzija te strani je služila kot promocija Slovenije v svetu, kar je počela tako dobro, da si je z Japonsko zaslužila nagrado v mednarodnem projektu Virtual...