Slo-Tech - Minula pandemija je v delovna okolja prinesla telekonference, ki so tudi po njenem koncu ostale del vsakdana. Raziskovalci iz Gradca so odločili preveriti, ali držijo subjektivni občutki udeležencev, da so po takih spletnih konferencah bolj utrujeno kot po sestankih v živo. Rezultati, ki so objavljeni v reviji Scientific Reports, temu pritrjujejo.

Laboratorijske teste so izvedli na 35 ljudeh, ki so univerzitetno predavanje poslušali v živo in prek telekonference. Njihovo psiho-fiziološko stanje so nato ugotavljali tako z vprašalnikom kakor z meritvami EEG (elektroencefalografije) in EKG (elektrokardiografije). Ugotovili so, da so telekonference dejansko utrudljive in da je utrujenost možno dokazati.

Med pandemijo je bila ključna prednost telekonferenc varnost, pozneje pa so poudarjali tudi druge prednosti, kot so znižanje stroškov, prijaznost okolju in prihranek časa. A negativna stran je telekonferenčna utrujenost (VCF - videoconferencing fatigue), o kateri poroča večina...

Slo-Tech - Sestanki so nujni sestavni del delovnika, a številni med njimi so nepotrebni, kar prinaša otipljive izgube, je v najnovejši raziskavi (razkritje: ki jo je sofinanciralo podjetje, ki nudi orodja za snemanje in prepis sestankov) ocenil Steven Rogelberg z Univerze Severna Karolina v Charlottu. Ocenil je, da zaposleni tedensko na sestankih preživijo 18 ur in da zavrnejo le 14 odstotkov vabil na sestanke, čeprav bi si jih želeli kar tretjino. Udeležba na nepotrebnih sestankih podjetja stane okrog 25.000 dolarjev na zaposlenega letno, kar se v velikih koncernih hitro nabere v milijonske zneske.

Ljudje se sestankov udeležujejo, ker se to od njih pričakuje in ker jim nadrejeni zelo redko razložijo, kateri sestanki so pomembni in da lahko ostale tudi odklonijo. To je razumljivo, saj številne sestanke sklicujejo prav nadrejeni. Moški vendarle pogosteje odklonijo sestanke kot ženske. Že prejšnje raziskave so pokazale, da so slabo načrtovani sestanki velik demotivator, ki lahko v skrajnih...

NationalGeographic - Med karanteno ni potekal le največji eksperiment dela in šolanja na daljavo, temveč predvsem eksperiment, kako se obnesejo orodja za videokonference in kako to sprejemajo ljudje. V teoriji zveni udobno: ni treba nikamor niti, le v udoben stol se zleknemo in že se pogovarjamo. V praksi pa so takšni pogovori bolj izčrpavajoči kakor interakcije v resničnem življenju, piše National Geographic. Razlogov je več, vse pa lahko zvedemo na en skupni imenovalec: umanjkajo detajli, ki v normalnem pogovoru povedo vsaj toliko informacije kakor besede. V angleščini je posledica dobila svoje ime: Zoom fatigue oziroma utrujenost od Zooma, čeprav je namenskih aplikacij precej več.

Številne raziskave kažejo, da so virtualni pogovori resnično težavni za ljudi, kar ljudi preseneča, je povedal Andrew Franklin z Univerze Norfolk State v Virginiji. Na voljo namreč nimamo številnih malenkosti, ki jih naši možgani brez truda in podzavestno zaznavajo pri normalnem pogovoru v živo: obrazna mimika, geste....

Slo-Tech - Videokonfenečna storitev Zoom je še decembra lani beležila 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Kar sicer ni malo, a slabih pet mesecev pozneje jih je dnevno že 300 milijonov, ker je precej več. Drži, da je Zoom vmes doživel nekaj docela upravičenih varnostnih pogromov, vodstvo pa je celo lagalo glede šifriranja pogovorov. A uporabnikov, se zdi, vse to ni odvrnilo.

Je pa toliko bolj ujezilo velike ponudnike. Globalna karantena, priložnost, da pridobijo uporabnike na svojih storitvah za sporazumevanje, jih je očitno obšla. Kljub temu, da so njihove storitve večinoma end-to-end šifrirane, medtem ko Zoom (še) ni. Google glede svojega storitve Meet (ta je bila doslej plačljiva in nekoliko bolj konkurenčna Zoomu, kot Duo) poroča o sto milijonih uporabnikov dnevno, Microsoftov Skype je na 40, Teams pa na 45 milijonih dnevno. Zato sta se obe podjetji zadnje dni odločili postati sledilca in svojim storitvam dodajata funkcionalnosti, ki spominjajo na Zoomove.

Google je tako včeraj objavil,...

CNet - Napovedi o prevzemih v računalniški branži se kar vrstijo. To pot je enega napovedal Cisco, ki namerava za tri milijarde dolarjev kupiti Tandberg. Tandberg je norveško-ameriško podjetje, ki se ukvarja s področjem video konferenc, telekonferenc in telekomunikacij. Prve korake v to smer je Cisco že storil s prevzemoma Scientific-Atlanta in Arroyo v letih 2005 in 2006, z zadnjo pridobitvijo pa si želijo odrezati še večji kos pogače telekonferenčnega trga. Financirali naj bi ga kar z gotovino, cena 153,5 norveških kron na delnico (to postavlja tržno kapitalizacijo na tri milijarde dolarjev), pa predstavlja 25-odstotno premijo na povprečno ceno delnice v zadnjih treh mesecih. Posel naj bi bil dokončan v prvi polovici prihodnjega leta.

OSNews - Mike Harris iz podjetja Red Hat in Keith Packard - član projekta Fontconfig, sta se na nedavni telekonferenci z nekaterimi pristaši odločila, da bosta korenito posegla v kodno osnovo XFree86 ali vsaj ustanovila vzporedno organizacijo projekta XFree86, ki bi demonstrirala kako naj bi tovrsten projekt učinkovito deloval. Trenutno izbirajo primerno ime projekta, rezervirali pa so že domeno xwin.org, na kateri se nahaja tudi začasna spletna stran.

Projekt XFree86 razvija odprto različico okenskega sistema X za različne UNIXe, zato je znan je predvsem uporabnikom Linuxa. Keith Packard ga je pred kratkim neprostovoljno zapustil, ker naj bi želel postati vodja projekta, s čimer je seveda užalil svoje nadrejene. Po njegovem mnenju se projekt razvija prepočasi in ni dovolj odprt za prispevke zunanjih sodelavcev.