NASA - Pristajalniku Odysseus, ameriške družbe Intuitive Machines, je v petek zgodaj zjutraj po našem času uspelo varno pristati na Luni, s čimer gre za prvi takšen podvig kakšnega zasebnega podjetja in hkrati prvi ameriški pristanek po letu 1972.

Naš največji naravni satelit je v zadnjem času zares oblegan - in vse več takšnih odprav naposled beleži uspehe. Po tem ko je Japoncem prejšnji mesec uspelo pristati kot peti državi po vrsti, smo končno dočakali tudi tako želeni prvi mehak spust zasebnega podjetja. To je uspelo družbi Intuitive Machines iz Houstona, in sicer s pristajalnikom razreda Nova-C, poimenovanim IM-1 Odysseus. Ta je proti Mesecu na raketi Falcon 9 poletel pred dobrim tednom in na poti posnel tudi kopico markantnih fotografij. V 3 metre dolgem valju premera 2 metrov je med drugim tudi umetniška instalacija Jeffa Koonsa v obliki 125 mini skulptur Lune, predvsem pa 6 Nasinih inženirskih eksperimentov v vrednosti slabih 120 milijonov dolarjev, ki so pravzaprav jedro...

Space News - Indija je četrta država, ki je uspela nadzorovano pristati na Luni, po tem ko se je pristajalnik Vikram iz odprave Chandrayaan 3 v sredo popoldne po našem času uspešno spustil na njeno površje.

Neuspeh ruske sonde Luna-25, ki je pretekli konec tedna treščila na Mesečevo površje, je znova opomnil, da so takšni podvigi še vedno skrajno zahtevni. Indijci poznajo v tem oziru lastno grenkobo, saj so pred štirimi leti prav tako strmoglavili, in sicer z odpravo Chandrayaan 2. Takoj po neuspehu so se lotili razvoja misije Chandrayaan 3, ki je imela eno samo nalogo: napraviti vse, kar bi morala že dvojka. Raketa je poletela sredi julija, v začetku avgusta pa je sonda prvič obkrožila Luno. Za "dan D" je bil že lep čas izbran 23. avgust in v sredo se je pristajalnik Vikram naposled pričel spuščati proti površju. Šlo je za dobro premišljen in počasen spust, toda ravno premočni motorji so botrovali nesreči predhodnika, zato so opazovalci zadrževali dih, ko je Vikram na nekaj sto metrih močno...

BBC - Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem...

Slo-Tech - V preteklem tednu smo videli dve zanimivi izstrelitvi azijskih vesoljskih raket. Kitajsko podjetje LandSpace je prehitelo svetovno konkurenco in kot prvo uspelo v Zemljino krožnico poslati raketo, ki jo poganja metan. Indijci pa so uspešno pričeli z odpravo Chandrayaan-3, s katero želijo popraviti rezultat predhodne, ki se je leta 2019 ob pristajanju raztreščila.

Metan ta hip velja za gorivo, ki naj bi v prihodnjem desetletju v pretežni meri zamenjalo obstoječe rešitve s kerozinom, tekočim vodikom in hidrazinom. Slednji je zelo strupen in ga redno uporablja le še Kitajska; tekoči vodik zahteva pozorno hrambo, večni delovni konj kerozin pa v motorjih odlaga veliko saj, kar podaljša in podraži pripravo med dvema vzletoma večkrat uporabnih potisnih stopenj. Motorje na metan zato razvija marsikateri igralec v tej industriji; SpaceX na Raptorjih gradi Starship, Blue Origin pa razvija BE-4 tako za lastne New Glenne kakor ULAjevo raketo Vulcan (pri čemer hudo zamuja, eden od motorjev pa...

Spaceflight Now - Po slabem mesecu je kitajska odprava za zajem Mesečevega peska Chang'e 5 uspešno pri kraju, kajti v sredo zvečer je kapsula z nabranim materialom pristala v Notranji Mongoliji.

23. novembra je proti Mesecu poletela najambicioznejša kitajska robotska misija doslej, Chang'e 5. Njen namen je bil namreč z našega naravnega satelita prinesti kamenje, kar je zahtevalo zapleten avtomatizirani postopek. Pristajalnik se je na površje Lune spustil 1. decembra in nabral material, pri čemer je vrtal in kopal do dva metra globoko. Kapsula s tovorom je Mesec zapustila 3. decembra in se v tamkajšnji orbiti spojila s plovilom za vrnitev na Zemljo. Pri tem je šlo za prvo samodejno spojitev dveh robotskih plovil v krožnici drugega nebesnega telesa. Zadnja etapa je bila izvedena včeraj zvečer po našem času, ko se je kapsula naposled s padalom nadzorovano spustila na zasneženo pokrajino globoko v Notranji Mongoliji. Po posnetkih in tiskovni konferenci sodeč je tovor v dobrem stanju in naj bi ga bilo...

Space - Poskus Indije, da bi postala četrta država, ki je kontrolirano pristala na Mesecu, se je očitno ponesrečil, saj so s pristajalnikom Vikram v fazi spusta izgubili povezavo.

Julija je proti Mesecu poletela indijska misija Čandrajan 2. Sestavljajo jo istoimenska orbitalna sonda, pristajalnik Vikram ter rover Pragjan. Indijci so nameravali s tem projektom postati četrta država - za ZDA, Rusijo in Kitajsko - ki bi mehko spustila napravo na naš naravni satelit. Pri tem so si zadali težjo nalogo od prejšnjih pristankov, saj so cilj postavili v bližino južnega pola, da bi tako lažje proučili zaloge (zamrznjene) vode, ki se tam nahajajo in bodo ključen vir za prihodnje stalne človeške postojanke.

Toda pristanek je po doslej zbranih podatkih očitno spodletel. Spust je

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni...