Slo-Tech - Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel kontroverzno novelo zakona o pravosodju, ki daje policiji široka pooblastila za sledenje osumljencem kaznivih dejanj. Zakon policiji dovoljuje, da s sodno odredbo na daljavo aktivira kamero, mikrofonov ali GPS v pametnih telefonih in drugih prenosnih napravah v lasti osumljencev. To so tudi pametni avtomobili, prenosni računalniki in podobno.

Pravosodni minister Éric Dupond-Moretti pravi, da bo zakon vplival le na kakšen ducat primerov na leto. Velja namreč le za osumljence kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen vsaj pet let. Zakonu močno nasprotujejo skupine in organizacije za zaščito zasebnosti, denimo La Quadrature du Net. Označujejo ga kot grobo kršitev civilnih svoboščin, med drugim pravice do zasebnega življenja, pravice do tajnosti občil in pravice do svobode gibanja.

Zakon je bil v parlamentarni razpravi sicer z nekaj amandmaji malce spremenjen. Uporaba teh ukrepov bo dopustna le, če je sorazmerna z resnostjo...

BBC - Conseil d'État, Državni svet oz. najvišja instanca francoskih upravnih sodišč je na podlagi pritožbe nevladne organizacije La Quadrature du Net (LQDN) prepovedal uporabo dronov med nadzorom protestov v Parizu. Sodišče je v razsodbi tudi pozvalo vodstvo tamkajšnje policije, naj nemudoma preneha s tovrstnim spremljanjem javnega zbiranja ljudi. Isto sodišče je spomladi že prepovedalo uporabo letalnikov pri nadzoru spoštovanja omejitev gibanja, povezanih s COVID-19.

V tokratni odločbi je sodišče izrazilo resen dvom o zakonitosti ravnanja pariške policije, saj je obenem z uporabo letalnikov tudi procesirala osebne podatke, pri čemer prizadeti posamezniki s tem niso bili seznanjeni, še manj s podrobnostmi, kaj se bo z njihovimi podatki dogajalo. Vlada pa v postopku pred sodiščem ni uspela dokazati, da bi bila brez uporabe take tehnologije dejansko ogrožena varnost sodelujočih na demonstracijah.

Odločitev sodišča je prišla prav v času, ko francoski parlament sprejema zakonodajo, ki bo...

Slo-Tech - V komentarjih na včerajšnjo objavo Kako se kupuje IMSI lovilce se je pojavil zavrnilni odgovor slovenske policije na nekaj vprašanj v zvezi z njihovo uporabo IMSI lovilcev.

Ker gre za zadnje čase precej vročo temo, pri kateri dejansko stanje ni povsem jasno, si poglejmo, kaj je o uporabi lovilcev sploh znanega v javnosti.

Marjan Fank, namestnik šefa slovenske kriminalistične policije in najbrž prvi, ki bi kaj vedel o tem, je še novembra 2012 v intervjuju za Vroči mikrofon Vala 202 izrecno zanikal uporabo lovilcev. Ko bo ustrezna pravna podlaga, ja, pred tem pa zagotovo ne:

[Marjan Jerman, Val 202] Poglejte, slišal sem, da imate na ministrstvu oz. policiji napravo, ki lahko odkrije telefonsko številko, celo uporabljate da jo že, vendar pa zakon - zakonsko še ni opredeljeno, da bi se ta stvar lahko uporabljala?
[Marjan Fank] Zakonsko ni opredeljeno, tudi že večkrat smo seveda pri teh spremembah Zakona o kazenskem postopku to poskušal urediti, ampak na žalost je bilo to vedno...

Slo-Tech - Kot smo pisali novembra lani, si slovenska policija intenzivno prizadeva vzpostaviti lastno prisluškovalno infrastrukturo, ki bi jim omogočala lociranje, sledenje in prisluškovanje telefonskim pogovorom tudi brez sodelovanja operaterjev. Gre za t.i. IMSI catcherje (tudi imsi lovilce), tj. male prenosne lažne bazne postaje mobilne telefonije, ki - odvisno od cene - omogočajo vse od pridobitve seznama in identitete telefonskih priključkov v njeni neposredni bližini, natančnejšega lociranja mobilnega priključka po tehniki lova na lisico, pritajenega prisluškovanja klicev, pa do aktivnih napadov na omrežje s pošiljanjem sporočil in terminiranjem klicev v imenu napadene osebe.

Lovilci torej predstavljajo, glede na zgoraj opisane...

ACLU - Ameriška organizacija za civilne svoboščin ACLU je minili ponedeljek policijskim organom v 34 zveznih državah poslala obsežen zahtevek za dostop do informacije javnega značaja (primer po FOIA, primer po ZDIJZ), in sicer za to, kdaj, kako in zakaj uporabljajo lokacijske podatke uporabnikov mobilne telefonije za sledenje osumljencev kaznivih dejanj. Gre za eno prvih resnih raziskav pogojev, pod katerimi lahko policija od mobilnega operaterja pride do podatkov, kje se je oziroma se trenutno nahaja določen mobilec. To so izrazito podrobni podatki o gibanju posameznika, vendar ameriška administracija v odsotnosti ustrezne zakonske/sodne regulacije ostaja na stališču, da dostop do njih ne predstavlja posega v zasebnost in zato sodni nalog ni potreben.

Po...