Slo-Tech - Iz podjetij Blue Origin in Lunar Resources so sporočili, da že rutinsko izdelujejo sončne celice iz simuliranega regolita, kar je prva resna stopnica na poti do proizvodnje teh naprav na samem Mesecu.

Nasin program vrnitve astronavtov na Luno, Artemis, je bistveno ambicioznejši od programa Apollo pred pol stoletja, in sicer v nameri, da na našem naravnem satelitu človek postavi stalne postojanke, ki bodo obenem še pilotski preizkusi takšnih vesoljskih naselbin drugod po našem osončju, predvsem na Marsu. Ker bi bilo skrajno neekonomično vse mogoče vire za delovanje takšnih vesoljskih postaj prinašati z Zemlje, v Nasi pod okriljem programa ISRU (in-situ resource utilization) razvijajo tehnologije, ki bi omogočile proizvodnjo čim več koristnih surovin in dobrin iz snovi, ki so prisotne na licu mesta. Precej daleč so denimo programi ustvarjanja kisika na Marsu ali pa gradnje stavb iz Luninega peska - regolita. Ta zelo fin pesek poleg lastnosti, da se rad zaje v vse mogoče pore in...

New Scientist - Ameriški znanstveniki so izvedli prvi preizkus uspevanja rastlin v Lunini prsti. Čeprav so testni primerki vzklili in pognali liste, je bila njihova rast bistveno zavrta.

Človeštvo se vztrajno pomika v smer načrtovanja prvih kolonij na tujih svetovih. Tam bodo morale posadke kar se da veliko materiala za preživetje nabrati na licu mesta, kajti tovorni prostor na vesoljskih plovilih bo zelo omejen. Raziskovanje je živahno predvsem na področju gradbenih materialov, pridobljenih iz Mesečevega ali Marsovega peska, medtem ko je bila pridelava hrane doslej zvečine osredotočena na hidroponične farme. Toda te potrošijo ogromno vode, zato bi bila primernejša rešitev, pri kateri bi nekako uporabili planetarno prst. Raziskovalci s Floridske univerze so od Nase pridobili 12 gramov Mesečevega regolita, zbranega na odpravah Apollo 11, 12 in 17, ter se namenili preizkusiti, kako v njem uspeva navadni repnjakovec (arabidopsis thaliana), ki je hvaležna rastlina za biotehnološke eksperimente....

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

Blue Origin - Mednarodna vesoljska postaja bo do konca desetletja dobila več zasebnih naslednic, med katerimi utegne biti največja Orbital Reef, v režiji Blue Origina in Sierre Space.

Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je že razmeroma obrabljena in naj bi obratovala še nekje do leta 2028, morda 2030. V nasprotju z Rusijo in Kitajsko, ki gradita ali snujeta lastne vesoljske postaje, pa ameriška NASA ubira drugačen pristop: agencija se vse bolj usmerja v raziskovanje oddaljenih delov Osončja, medtem ko namerava Zemljino krožnico - in s tem tamkajšnjo vesoljsko logistiko - prepustiti privatnim akterjem. Letošnjega marca je tako predstavila iniciativo Commercial LEO Destinations (CLD), v kateri namerava s 400 milijoni dolarjev podpreti zasebna raziskovanja tehnologij, potrebnih za gradnjo orbitalnih vesoljskih postaj. Pristojni pri agenciji pravijo, da so doslej prejeli že "kak ducat" prijav, kar je najbolj množičen odziv na katerega od njihovih programov. Mednje spada Axiom Space, ki v navezi s...

Slo-Tech - Če bo šlo vse po načrtih, bo danes ob 21.48 po slovenskem času v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance, ki je na poti od lanskega julija. V orbito se ne bo utirjal, temveč jo bo takoj mahnil proti površju, ki bi se ga moral dotakniti sedem minut pozneje. Ta čas, poimenovan tudi sedem minut groze, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Doslej je uspela približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč pristati zelo težko. Pristanek bo možno spremljati v živo. (Navedeni časi vključujejo zamik signala, ki z Marsa do Zemlje trenutno potuje okrog 11 minut.)

Na planetih z gosto atmosfero, ko na primer na Zemlji, se pristane preprosto s padalom. Na planetih brez atmosfere, se zavira s potisniki. Mars pa je ravno nekje vmes, tako da je atmosfera preredka, da bi padala dovolj upočasnila telo, hkrati pa dovolj gosta, da jo je treba upoštevati in poskrbeti, da trenje ne povzroči škode. Za zaviranje se uporabijo toplotni ščiti in padalo, na koncu pa se vključijo...

NASA - Agencija NASA je objavila tri izbrance v natečaju za razvoj lunarnega pristajalnega plovila v okviru programa vrnitve na Mesec, Artemis. Pogodbe v skupni vrednosti slabe milijarde dolarjev so prejeli Blue Origin, Dynetics in SpaceX, izvisel pa je Boeing.

Američani si še vedno prizadevajo leta 2024 vnovič pristati na Mesecu s človeško posadko, navzlic vsem tegobam zaradi koronavirusa in težavnega razvoja rakete SLS. Zamisel gre takole: dva astronavta, moškega in žensko, bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla raketa Space Launch System. V lunini orbiti bi potem prestopili v plovilo za spust na površje našega naravnega satelita. Trenutno še ni jasno, ali bo pri tem sodelovala tamkajšnja vesoljska postaja Lunar Gateway, kajti čeprav je bila sprva predvidena za enostavnejšo logistiko, jo je hitenje letos potisnilo na stranski tir in naj bi jo izkoristili šele za prihodnje misije okoli leta 2028, namenjene stalnejši človeški prisotnosti na Mesecu. Medtem ko sago okoli razvoja SLSa že...