Nature - Skupina evropskih strokovnjakov je v švicarskih Alpah izvedla eksperiment, pri katerem so prvič potrjeno uspeli delno usmeriti strelo z močnim pulznim laserjem.

Strele, ki ob nevihtah presekajo nebo, so še vedno razmeroma velika tegoba, ki po svetu na leto povzroči več deset tisoč smrti in dosti materialne škode. Naši načini boja proti njim so arhaični, saj so strelovodi preproste ozemljene kovinske palice, s katerimi skušamo strele prestreči, da ne bi zadele česa pomembnejšega, kot so ljudje in objekti. Zato je omejen predvsem njihov doseg. Obstaja sicer še nekaj alternativ, kot so ozemljeni kabli, ki jih v višave ponese raketa, toda takšni načini niso dovolj praktični za množično rabo. Že skoraj pol stoletja je stara tudi ideja, da bi strelo skušali na nek način usmerjati z laserjem, toda poskusi doslej niso obrodili sadov. Očitno pa je vendarle napočil čas tudi za to, vzrok pa je napredek v tehnologiji laserjev, ki je prinesel zelo močne pulzne naprave.

Laser ima potencial za...

Microsoft - V Microsoftovem raziskovalnem oddelku so v obstojno stekleno ploščico uspešno "zapekli" in nato prebrali dolgometražni film ter s tem dokazali smiselnost ideje o tovrstnem shranjevanju posnetkov, ki jo razvijajo v okviru projekta Project Silica.

Količina podatkov, ki jih iz sebe bruha človeška civilizacija, se skokovito povečuje, kar pomeni rastoče breme za tiste, ki se jih trudijo na ta ali oni način ohraniti za prihodnje rodove. Arhiviranje digitalnih informacij še vedno sloni na magnetnih trakovih, optičnih medijih in magnetnih diskih, ki pa začno zaznavno propadati in uničevati vsebino že po petih letih. Zato na primer v studijih Warner Bros., kjer si ne morejo privoščiti uničenja klasik, kakršna je V vrtincu, digitalno arhivirane vsebine dosledno prepišejo vsaka tri leta - kar pa pomeni nemalo stroškov.

Zato že dlje časa potekajo raziskave v smeri medijev, ki bi omogočali dolgotrajnejši zapis ničel in enic. Leta 2010 so na Univerzi v Kjotu demonstrirali koncept zapisa v...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je razglasila letošnje prejemnike Nobelove nagrade za fiziko. Za prelomna odkritja na področje fizike laserjev nagrado prejmejo ameriški fizik Arthur Ashkin (polovico) ter francoski fizik Gérard Mourou in kanadska fizičarka Donna Strickland (vsak četrtino). Ashkin je s 96 leti najstarejši prejemnik nagrade, Donna Strickland pa je šele tretja ženska v zgodovini, ki je dobila Nobelovo nagrado za fiziko (za Marie Curie in Mario Goeppert-Mayer).

Ashkin je doktoriral iz jedrske fizike na Univerzi Cornell. Potem je celo življenje delal v Bell Labs, kjer je odkril številne pomembne pojave. Odkril je na primer fotorefraktivni efekt in piezoelektrične kristale. Letošnjo nagrado je prejel za izum optične pincete, ki omogoča manipulacijo majhnih objektov. Leta 1987 je Ashkin pokazal, kako...

Defense Update - Britanska vojska je ekspresno naročila neubojni protidronski sistem Drone Dome izraelskega podjetja Rafael.

Hitro rastoča nadloga: Brezpilotni letalniki v napadalnih oblikah so hitro postali priljubljeno orožje uporniških in terorističnih skupin. Po tem, ko jih je tako pričela uporabljati Islamska država leta 2014, smo v preteklem letu videli veliko napadov tako na Bližnjem vzhodu kot drugod, na primer nedavno v Venezueli. Običajno gre za cenovno dostopne komercialne modele, na katere se pritrdijo razna eksplozivna telesa. Najpreprostejše inačice so "samomorilske", IS pa je uprizoril tudi več bombniških podvigov, pri katerih so s trotov odmetavali minometne mine.

Zaščitna kupola: En sistem Drone Dome sestavljajo štirje radarji za zaznavo manjših letalnikov...

NASA - NASA je dosegla rekord v hitrosti prenosa podatkov po vesolju, saj so s plovila LADEE, ki so ga septembra izstrelili proti Luni, uspeli prenesti podatke s hitrostjo 622 megabitov na sekundo, kot so obljubljali že septembra. Prenos v obratni smeri, torej v vesolje pa gre za zdaj s hitrostjo 20 megabitov na sekundo, ob čemer je prenos brez napak. Tako visoke hitrosti so lahko dosegli, ker je LLCD (Lunar Laser Communication Demonstration), kot se eksperiment imenuje, prvikrat uporabljal prenos podatkov z laserjem namesto z radijskimi valovi.

Radijski valovi imajo svoje omejitve, med katerimi je najočitnejša nizka prepustnost. Resda se vso elektromagnetno valovanje po vesolju širi s svetlobno hitrostjo, a na čedalje daljše valove lahko naložimo čedalje manj podatkov. Laserski prenos podatkov omogoča uporabo bistveno krajših valovnih dolžin, saj potujejo v...

CNet - Laser je eden izumov, ki smo jih tako zelo vzeli za svoje, da smo celo besedo, ki je bila izvirno kratica za ojačitev svetlobe s stimulirano emisijo sevanja (angl. light amplification by stimulated emission of radiation), podomačili. Pred natanko 50 leti, 16. maja 1960, je Theodore Maiman prikazal delovanje prvega funkcionalnega laserja v Hughes Research Laboratories, ki je deloval pulzno. Do zanesljivih naprav je preteklo še nadaljnjih dvajset let.

Temelje za laserje je postavil Albert Einsten s člankom O kvantni teoriji sevanja (nem. Zur Quantentheorie der Strahlung leta 1917, v katerem je pojasnil Planckov zakon, s katerim je napovedal maser ali ojačitev mikrovalov s stimulirano...