Slo-Tech - V Zahodni Avstraliji se je po treh desetletjih priprav in načrtovanj začela gradnja največjega radioteleskopa, ki se imenuje Square Kilometre Array. Prve zamisli segajo v 90. leta, sedaj pa so zasadili prve lopate v enem največjih znanstvenih projektov tega stoletja.

SKA bosta sestavljala dva sklopa anten. SKA-Low bo imel 131.072 anten, ki bodo zaznavale nizkofrekvenčne radijske valove. Drugi SKA-Mid bo imel 197 klasičnih krožnikov, s katerimi bo zaznaval nekoliko daljše valovne dolžine radijskih valov, in bo stal v Južni Afriki. Gradnja bo potekala v teh državah, ker je z južne poloble boljši razgled na središče Rimske ceste, interferenc pa najmanj. Podobne, a manjše radioteleskope, so že postavili takisto v Južni Afriki in Avstraliji.

Pričakovanja so visoka. Direktorica SKA-Low Sarah Pearce je dejala, da bo observatorij definiral naslednjega pol stoletja radijske astronomije, saj bo spremljal rojstva in smrti galaksij, iskal gravitacijske valove in širil meje znanja o vesolju....

NationalGeographic - Avgusta smo poročali, da je slavni radioteleskop Arecibo močno poškodovan zaradi jeklenice, ki se je izpela iz ležišča. Ko se je 10. avgusta snela, je padla na krožnik, kjer je povzročila 30 metrov veliko luknjo. Še preden so poškodbe uspeli popraviti, se je 6. novembra letos strgala še glavna jeklenica (ta se je dejansko pretrgala). Tudi ta je zgrmela na krožnik, ga dodatno poškodovala in destabilizirala celotno strukturo. Inženirji sedaj ugotavljajo, kako zagotoviti statično varnost objekta, do katerega je zaradi varnosti dostop sedaj prepovedan.

Razlogi za popustitev glavne jeklenice še niso znani. Strokovnjaki predvidevajo, da je popustila zaradi preobremenitve, saj je od avgusta nosila več teže kot dotlej. Direktor Francisco Cordova je dejal, da ob incidentu nihče ni bil poškodovan. Popravila, ki so že potekala, so začasno prekinili, da ugotovijo, kako zagotoviti varnost ekipe. Sedaj je namreč zelo povečana nevarnost, da popusti še katera izmed preostalih treh glavnih...

Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...

Slo-Tech - Vrsto let največji in še vedno najbolj znan radioteleskop na svetu Arecibo je v začetku tedna utrpel hude poškodbe, ker je popustila ena izmed jeklenic, ki napenjajo konstrukcijo. Jeklenica, ki podpira platformo nad glavnim krožnikom, se je 10. avgusta zjutraj pretrgala, zato je zgrmela na krožnik. Tam sedaj zija 30 metrov velika luknja, kar je najhujša poškodba radioteleskopa doslej. Direktor observatorija Francisco Cordova je dejal, da še ni znano, zakaj je jeklenica popustila. Trudijo se, da bi teleskop čim prej popravili, a do nadaljnjega ne bo obratoval.

Radioteleskop Arecibo so zgradili leta 1963 v istoimenskem mestu v Portoriku. Do leta 2016, ko je Kitajska zgradila teleskop s 500-metrskim krožnikom, je bil Arecibo s 305 metri največji na svetu. Status ikone popkulture si je pridobil s pojavljanjem v več filmih in predvsem s programom iskanja radijskih signalov izvenzemeljske inteligence (SETI), ki je tekel od leta 1999 do letos. Doslej je bil radioteleskop že večkrat...

Slo-Tech - Po 21 letih se domače iskanje vesoljcev končuje, rezultat pa je enako žalosten kot pred začetkom projekta. Nezemeljske inteligence nismo odkrili, čeprav smo porabili več bilijonov računskih ur. Maja 1999 je univerza Berkeley zagnala projekt SETI@home, v okviru katerega so lahko uporabniki donirali procesorski čas svojih računalnikov za iskanje Nezemljanov. Z namestitvijo programa so njihovi računalniki obdelovali podatke, ki so jih posneli radioteleskop v portoriškem Arecibu, radioteleskop v Virginiji in avstralski Parkes. V projektu so iskali radijske signale, ki bi jih pošiljala inteligentna bitja iz vesolja.

Iz vodstva projekta so sedaj sporočili, da odjemalci ne bodo mogli prevzeti novih podatkov po 31. marcu letos. Kot so pojasnili, so se za to odločili iz dveh razlogov. Znanstveno je odločitev smiselna zato, ker so izčrpali praktično vse zbrane podatke. Hkrati pa je to tudi ekonomsko utemeljeno, saj upravljanje sistema za distribuirano izračunavanje zahteva veliko naporov....

Nature - Kitajski radioteleskop FAST s kar petsto metrov veliko anteno je uspešno prestal triletno preizkušanje in bo prihodnji mesec naposled odprt za znanstvenike z vsega sveta.

Radijski teleskopi - se pravi, senzorji, ki zaznavajo radijske valove - so še vedno naše poglavitno okno v tiste bolj oddaljene globine vesolja. Poznamo dva osnovna načina za surovo jačanje njihovih zmogljivosti na Zemlji. Pri prvem antene povezujemo v velika omrežja, da dobimo observatorije, kakršen je na primer Atacama Large Millimeter Array (ALMA). Med seboj je mogoče povezati tudi observatorije na različnih koncih planeta, kar so nedavno uporabili za prvi "posnetek" črne luknje. Na ta način se prvenstveno poveča ločljivost opazovanja. Druga, tehnično zahtevnejša možnost, je širjenje krožnika, ki lovi signale. Tu je bil doslej prvak sloviti portoriški teleskop Arecibo s premerom tristotih metrov, ki pa mora sedaj predati štafeto, kajti v odročnem delu jugozahodne kitajske province Gvidžou so se končala...