Slo-Tech - Neznani predmet, ki je marca letos treščil v stanovanjsko hišo v Naplesu na Floridi, je resnično del z Mednarodne vesoljske postaje (ISS), je po analizi potrdila NASA. Gre za del 2,9 tone težke palete baterij, ki so jo leta 2021 namenoma zalučali z ISS proti Zemlji in bi morala zgoreti v atmosferi. A to se ni zgodilo v celoti, zato je slab kilogram težak kos dimenzij 10 cm x 4 cm padel skozi streho stanovanjske hiše.

NASA pojasnjuje, da ne gre za del baterije, temveč za superzlitino iz niklja in kroma (Inconel). Kos je predstavljal del ohišja baterij. NASA bo sedaj temeljito preverila trajektorijo vstopa v atmosfero in razloge, zakaj paleta ni v celoti zgorela v atmosferi. Po potrebi bodo prilagodili modele za prihodnje vstope v atmosfero, da se to ne bo več dogajalo.

Odmetavanje odsluženih delov opreme in infrastrukture v vesolju ni redko, saj ob degradaciji orbite predmeti v ozračju zgorijo. To je bolje kakor odmetavanje v stabilne orbite, kjer je že sedaj več tisoč večjih...

Slo-Tech - Ostanki kitajske nosilne rakete Long March 5B, ki je v orbito ponesla raziskovalni modul za vesoljsko postajo, so danes treščili na Zemljo. V atmosfero so vstopili nad južnim Pacifikom ob 11. uri po slovenskem času, kar je precej prej od napovedi. Gorenje rakete v atmosferi je bilo možno videti s precejšnje razdalje, tudi iz Avstralije. Padec rakete na Zemljo ni povzročil škode, a so bili mednarodni opazovalci pred tem precej zaskrbljeni.

Ocenili so, da je pri padcu približno 0,5 odstotka možnosti, da bo povzročil gmotno škodo ali poškodbe ljudi. To je sicer malo, a bistveno več kot pri ostalih izstrelitvah drugih vesoljskih agencij. Čeprav so iz orbite na Zemljo že padli posamezni predmeti, se vesoljske misije nikoli ne načrtujejo tako, da bi tako veliki deli načrtno nenadzorovano padli na površje. Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da vse vesoljske misije izvajajo v miroljubne namene in v skladu z mednarodnimi praksami in zakoni. Dodal je, da je raketa sestavljena tako, da...

Space News - Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je...

Space News - Kitajci so včeraj s pristankom na Zemlji uspešno zaključili preizkus prototipa svoje prihodnje kapsule za prevoz ljudi v orbito, ki bo zamenjala obstoječega delovnega konja, plovilo Shenzhou. Obenem je tovor, seveda še brez posadke, poletel na nosilni raketi Dolgi pohod 5B, kar je bila prva izstrelitev te rakete, na kateri sloni skorajšnja gradnja kitajske modularne vesoljske postaje.

Kitajci so tajkonavte doslej v vsemir pošiljali z družino kapsul Shenzhou. Toda omejitve starega dizajna kažejo zobe in za prihodnje ekspedicije, na primer do prihajajoče modularne vesoljske postaje ter Meseca, potrebujejo zmogljivejše plovilo. V torek so tako izstrelili prvi prototip še neimenovanega plovila prihodnje generacije, s katerim želijo doseči Lunino orbito. V 67 ur trajajoči misiji je kapsula, to pot še brez posadke, izvedla vrsto manevrov, s katerimi je dosegla višino 8000 kilometrov, nakar se je v petek zjutraj po našem času nadzorovano spustila na tla v Notranji Mongoliji, in sicer s...

Slo-Tech - Kitajska raketa Long March 3B je ob današnji izstrelitvi indonezijskega telekomunikacijskega satelita Nusantara Dua (oziroma Palapa-N1) odpovedala, kar je že drugi kitajski neuspeh v mesecu dni. Satelit je bil zamenjava za Palapa-D, ki so ga izstrelili leta 2009 na enaki raketi, ki je prav tako imela težave z nedelujočim motorjem v drugi stopnji, a se je satelit vseeno uspešno prikobacal v geostacionarno orbito. Zaradi dodatne porabe goriva je to zmanjšalo življenjsko dobo satelita s 15 let na 10 let. In tako smo prispeli v leto 2020.

Izstrelitev so izvedli ob 13.46 po slovenskem času z izstrelišča Xichang v provinci Sečuan. V prvi in drugi stopnji težav ni bilo. Prvo stopnjo so predstavljali štirje potisniki na dimetilhidrazin in dušikov tetraoksid, ki so se normalno odpeli. Isto gorivo uporablja tudi druga stopnja. Zalomilo pa se je v tretji stopnji, ko se uporabljata tekoči vodik in kisik. Raketa ni nikoli dosegla ustrezne višine. Razletelo raketo in satelit so kot goreče delce...

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

Space - Danes ob 15:16 po srednjeevropskem poletnem času (21:16 po Kitajskem času) je bil iz izstrelišča Jiquan v notranji Mongoliji na raketi Long March-2F izstreljen modul Tiangong-1 (sl.: "Nebeška palača"), kar predstavlja prvi kitajski poskus izstrelitve in upravljanja vesoljske postaje. Modul ima maso 8,5 ton, dolg je 10,7 metrov in ima premer 3,3 metre (za primerjavo: Ruski modul Zarja, ki predstavlja jedro mednarodne vesoljske postaje, ima maso 19 ton, dolžino 12,5 metrov in premer 4,5 metre). Tiangong-1 bo v orbiti okoli zemlje ostal približno dve leti, v tem času pa ga bosta obiskali robotski vesoljski plovili Shenzhou 8 in 9 ter plovilo s človeško posadko Shenzhou 10. Kitajska je svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko opravila leta 2003, ko je na plovilu Shenzhou 5 v...