»

Vesoljski trk uspel, asteroid premaknjen

Slo-Tech - Scenarij je bil sicer filmski, a k sreči je šlo le za vajo, ki pa je uspela. Trk vesoljskega plovila DART z asteroidom Dimorphos konec minulega meseca je bil uspešen, so pokazala nova opazovanja. Da je treščil vanj, smo sicer vedeli že takoj, sedaj pa je znano tudi, da je njegovo orbito spremenil in obhodni čas skrajšal za 32 minut. Trenutno se sicer Dimorphosova orbita še nekoliko spreminja, a je sprememba v vsakem primeru trajna. DART je trčil v manjši asteroid Dimorphos, ki kroži okrog večjega Didimosa. Orbita slednjega se ni spremenila in še vedno potuje po svoji tirnici, daleč od Zemlje.

Trk je bil vaja, ali sploh imamo orodje za spreminjanje orbit manjših nebesnih teles. Prvič v zgodovini je dokazal, da manevra ne obvladamo le v teoriji, temveč smo ga sposobni tudi izvesti. Nasin direktor Bill Nelson je dejal, da se NASA s tem pripravlja na vse možne scenarij, v katerih deluje kot varuh planeta pred grožnjami iz vesolja. Za zdaj sicer ni znano nobeno nebesno telo, ki bi...

18 komentarjev

Danes ponoči vesoljski trk

Slo-Tech - Danes ponoči, če bo šlo vse po načrtu natanko ob 1.14 po slovenskem času, se bomo nekolikanj približali fikciji iz filmov. Vesoljsko plovilo DART bo trčilo z asteroidom Dimorphos, kar bo malce spremenilo njegovo orbito. NASA bo s tem preizkusila, kako v praksi deluje odvračanje asteroidov iz orbit, kar bi v neki nedoločni prihodnosti lahko pomagalo pri reševanju zagate, če bi kakšen čisto po filmsko letel proti Zemlji.

Vložki so namreč izjemni. Čeprav je Zemlja redno izpostavljena bombardiranju iz vesolja, škode ni, dokler so izstrelki dovolj majhni, da izgorevajo v atmosferi. Zaradi velikanskih hitrosti pa se položaj nepredstavljivo zaostri, če kaj trešči na površje. Že asteroid s premerom nekaj sto metrov bi zradiral kakšno mesto, večji padci pa bi ustvarili velikanske kraterje in vplivali na široko področje. Lahko bi se zgodila celo nuklearna zima, če bi v ozračje dvignil dovolj prahu, ki bi zastrl sonce. Trki velikanov so zelo redki, a so se že dogajali. Eden je bržkone ustvaril Luno, drugi je izbrisal dinozavre, tretji je zarisal 180 kilometrov velik krater v Mehiškem zalivu.

Zato bo današnja generalka nadvse pomembna. DART pomeni Double Asteroid Redirection Test in bo treščil v sistem dveh asteroidov. Dimorphos ima...

26 komentarjev

Teleskop James Webb je na cilju

Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

23 komentarjev

NASA izstrelila prvo odpravo za obrambo pred asteroidi

vir: NASA
NASA - S kalifornijske obale je v sredo zjutraj poletela Nasina misija DART, s katero bodo preizkusili, ali je mogoče pot potencialno nevarnih asteroidov dovolj spremeniti tako, da se vanje zaletimo.

Čeprav lahko večji asteroidi s padcem na Zemljo teoretično povzročijo kataklizmične dogodke, od katerih je eden v preteklosti verjetno tudi ugonobil dinozavre, pa so na kozmični časovni skali to precej redki pripetljaji. V človeški zgodovini ga še ne beležimo in z dokajšnjo verjetnostjo nam v prihodnjem stoletju tudi ne preti takšna nevarnost, čeprav je po drugi plati tudi res, da več kot polovice vesoljskih predmetov, ki se bodo do leta 2100 približali Zemlji, še nismo odkrili. Obramba pred asteroidi kotira precej visoko na spisku želja ameriške javnosti in ko je pred petimi leti šef Nasinega direktorata za znanost postal Thomas Zurbuchen, je potrojil proračun za takšne odprave, na 150 milijonov dolarjev. Prvi sad dela je odprava DART, za Double Asteroid Redirection Test, s katero...

9 komentarjev

Ruska razstrelitev satelita bo problem še vsaj desetletje

Slo-Tech - Ponedeljkova razstrelitev odsluženega sovjetskega satelita Kozmos 1408, ki ga je nenapovedano izvedla Rusija, bo imela posledice še desetletje ali več. Povzročila je nastanek več kot 1500 kosov, ki krožijo na višinah med 450 in 500 kilometrov in predstavljajo nevarnost za druge satelite, mednarodno vesoljsko postajo (ta je sicer niže na višini 400 kilometrov) in prihodnje izstrelitve. Kozmos 1408 je pred razpadom krožil na višini 465-490 kilometrov z inklinacijo 82,5 stopinje.

Cel teden so skupine, ki se ukvarjajo z vesoljsko varnostno in sledenjem grušču v orbiti, simulirale, iskale in sledile. EU SST (EU Space Surveillance and Tracking) ugotavlja, da je nastalo 1000-2000 delcev, ki krožijo na različnih višinah v eliptičnih tirnicah. Njihov perigej je med 400 in 500 kilometri, apogej pa vse do 1500 kilometrov. Obhodni časi znašajo od 90 do 104 minut. Nižji kosi bodo v naslednjih dneh deževali v atmosfero, kjer bodo zgoreli, višji pa bodo še leta dirjali okrog Zemlje. Več...

55 komentarjev

Ko Saturn prehiti Jupiter

NASA - Danes popoldne se veljati ozreti v nebo, ker bosta največja planeta v Osončju na nebu drug ob drugem - vsaj iz naše perspektive, čemur pravimo konjunkcija. Na nebu bosta le desetinko ločne stopinje (šest ločnih minut) narazen, kar je najbliže v zadnjih 800 letih. Podobno pa je bilo tudi leta 1623, a ju tedaj nismo dobro videli. To pomeni, da bosta za manj kot petino premera polne lune narazen. Naslednjič se bo to zgodilo leta 2080.

V resnici sta Jupiter in Saturn še vedno 734 milijonov kilometrov narazen (4,9 astronomske enote), kar pa je v vesoljih razmerah praktično skupaj (mimogrede, vesoljska dinamika je neintuitivna - Merkur je najbližji planet vsem planetom). Konjunkcija Saturna in Jupitra se zgodi vsakih 20 let, kar sledi iz obhodnih časov Jupitra in Saturna okoli Sonca (povprečno vsakih 7253 dni). A ni konjunkcija konjunkciji enaka, saj sta planeta lahko na točno nasprotni strani Sonca kot Zemlja, kar bo prispevalo h klavrni podobi. Če pa sta dovolj odmaknjena, da sta...

11 komentarjev