Slo-Tech - Doktorski študentje in podoktorski raziskovalci morajo laboratorij, kjer bodo opravljali svoje delo, in s tem mentorja, ki jih bo vodil, izbrati modro in pazljivo. Zgodnja so namreč odločilna za nadaljevanje kariere v znanosti. Eden izmed faktorjev pri izbiri je tudi velikost laboratorija, v katerega se podajajo. Raziskovalne skupine so namreč zelo različnih velikosti, saj segajo od skorajda solo raziskav do ogromnih tovarn znanja z več kot sto raziskovalci.

Dinamika dela in predvsem izplen sta precej drugačna. Nova raziskava je potrdila številna opažanja, ki so se o teh razlikah izoblikovala v skupnosti. Doktorski študentje, ki so delali v velikih skupinah, bodo z večjo verjetnostjo zapustili akademski svet in nadaljevali v drugih karierah. A kdor je ostal, bo imel v povprečju boljšo kariero kot kolegi, ki so začeli v manjših raziskovalnih skupinah.

Raziskovalci so v najnovejši raziskavi analizirali akademsko držinsko drevo z orodjem Academic Family Tree. V njem so podatki o...

Slo-Tech - Kanadska vlada je sporočila, da bodo v reševanju problema preslabo plačanih doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev občutno zvišali njihove prejemke. Državne štipendije, ki jih sicer prejema manjši del raziskovalcev, a so na številnih univerzah osnova za izračun tudi za drugače financirane raziskovalce, bodo višje zaradi dodatnih petih milijard kanadskih dolarjev, ki jih bodo v naslednjih letih vložili v znanost.

Štipendije za magistrske študente se bodo povišale s 17.500 na 27.000 kanadskih dolarjev letno, doktorske štipendije z 20.000-35.000 na enotnih 40.000 kanadskih dolarjev, podoktorske pa s 45.000 na 70.000 kanadskih dolarjev. Hkrati bodo v prihodnosti povečali tudi njihovo število, da bo čez pet let razpisanih že 1720 mest več kot trenutno. Sistem štipendij bodo poenotili, saj se bo današnjih 10 programov zamenjalo z enim samim, ki bo imel tri range: za magistrske, doktorske in podoktorske študente. Gre za največji enkratni dvig obsega sredstev za znanost v...

Science - Kakorkoli že merimo znanstveno produktivnost ali odličnost, so profesorji oziroma vodje raziskovalnih skupin na najelitnejših univerzah pri vrhu. Najbolj preprosto merilo je število znanstvenih objav, a tudi po številu citatov, prejetih nagrad, izšolanih in usposobljenih študentov, ki postanejo raziskovalci, so rezultati podobni. Elitne univerze prevladujejo. Razlike se pojavijo že zgodaj v karieri raziskovalcev s teh univerz in vztrajajo skozi celotno kariero. Vprašanje je, zakaj.

V raziskavi, ki je analizirala 78.802 raziskovalcev z 262 ameriških univerz, so na Univerzi Boulder v Koloradu ugotovili, da je razlog zelo preprost. Na elitnih univerzah imajo na voljo več ljudi, zato je njihov prispevek preprosto večji. Razlog ni meritokratski, saj zaposleni na elitnih univerzah niso toliko boljši, temveč imajo na voljo več študentov, več doktorandov in več podoktorskih študentov, ki si tam želijo delati. Zanimivo je, da prestiž univerze ne korelira z rezultati študentov ali...

Slo-Tech - Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar...

Univerza v Ljubljani - V torek 30.11.2010 ob 16h bo v Multimedijski dvorani Fakultete za elektrotehniko na Tržaški 25 v Ljubljani, predstavitev tehnologije za vizualno razpoznavo objektov v realnem času, razvita pod vodstvom profesorja Aleša Leonardisa. Metoda omogoča vrsto aplikacij: razpoznavo ter detekcijo raznovrstnih objektov v slikah ali prizorih, analizo urbanih scen kot so slike pridobljene iz npr. Google maps, iskanje vzorcev po slikovnih in video zbirkah, itd. Poleg tega so razviti hierarhični postopki splošni in bi jih bilo mogoče prilagoditi za uporabo tudi na drugih senzorskih modalnostih, kot sta na primer zvok in govor. Predstavjen bo tudi proces komercializacije raziskav ter možnosti, ki jih...

Guardian - Ena izmed najpriljubljenejših iger vseh časov Tetris je te dni dopolnila 25 let, piše The Guardian. Pred 25 leti je mladi raziskovalec umetne inteligence na Sovjetski akademiji znanosti v Moskvi dobil svoj prvi namizni računalnik - Elektroniko 60, ki je bila kopija ameriškega PDP-11 - in začel pisati programe zanj. Aleksej Pajitnov je bil takrat star 29 let, neizmerno pa so ga veselile matematične uganke. Malo je eksperimentiral in napisal nekaj programov, izmed katerih mu je uspel prav Tetris, ki je tako igralen prav zaradi svoje preprostosti.

Žal Pajitnov ni imel dosti od svojega izuma, saj je takrat pravice dobila Sovjetska zveza. Igra pa se kljub temu širila, leta 1985 smo v Vzhodni Evropi dobili prvo verzijo za PC, nekaj let...

Slo-Tech - Skupina dijakov iz šolskega centra Velenje se je odločila, da bo v sklopu projekta Mladi raziskovalci, ustvarila virtualni šolski center v okolju Second Life. V ponedeljek, 11.2.2008 ob 20.uri, bodo tako na ogled postaviili 6 šol, zgrajenih na dveh parcelah. V tem centru bo na voljo tudi predavalnica, kjer bodo potekala predavanja. V petek, 15.2.2008 bodo pa nato v igri Second Life izvedli informativni dan. V tem okolju bodo dijaki lahko tudi predstavljali svoje izdelke.
Povezave:
VirtualFrix domača stran stran projekta
Šolski center Velenje

24 ur - Letošnja prireditev Intel ISEF, katere glavni pokrovitelj je Intel in deluje že od leta 1950, je velik poklon tudi Sloveniji. Srečanje je tokrat združilo več kot 1.200 mladih raziskovalcev iz 40 držav. Slednji so se potegovali za različne nagrade pri predstavljenih dosežkih, od štipendij do zmogljivih rač. sistemov.

Lahko smo ponosni, da so med njimi tudi trije dijaki iz Nove Gorice. Niko Gorjup, Matjaž Bone in Matjaž Humar so naredili načrte za ionski pospeševalnik, s katerim bi bilo moč prožiti jedrske reakcije. Pospeševalnik bi lahko koristno uporabili v medicini, industriji, izobraževanju in raziskovalnih inštitutih. Za svoj dosežek so prejeli vsak po 1.500 dolarjev. Izvirna novica.