Slo-Tech - Raziskovalci so opazili najbolj oddaljen objekt v vesolju doslej. Objekt HD1, ki je bržkone galaksija, je od Zemlje oddaljen 13,5 milijarde svetlobnih let, kar je 0,1 milijarde svetlobnih let več od trenutnega rekorderja galaksije GN-z11. Slednjo so odkrili decembra 2020. HD1, ki se nahaja v ozvezdju sekstant, so astronomi s tokijske univerze odkrili aprila letos, o njej pa so javnost obvestili v četrtek.

Z rdečim premikom 13,27 je najbolj oddaljen in med najstarejšimi objekti, ki jih lahko vidimo z Zemlje. Svetloba, ki danes prihaja na Zemljo, je iz HD1 krenila pred 13,5 milijardami let. Zaradi širjenja vesolja, ki razpihuje tudi galaksije vsaksebi, je dejanska razdalja (proper distance) okoli 33,4 milijarde svetlobnih let. Zato je premer vidnega vesolja 93 milijard svetlobnih let, pa čeprav je vesolje staro le 13,8 milijarde svetlobnih let.

HD1 in sestrski objekt HD2, ki je skoraj enako oddaljen, sta torej tako daleč, da ju vidimo, kakršna sta bila 330 milijonov let po velikem...

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

Slo-Tech - Rezultati meritev s teleskopom v Atacami (ATC, Atacama Cosmology Telescope), ki so bile izvedene v letih 2013-2016, so bili ta teden objavljeni v dveh rokopisih na arXivu. S teleskopom so merili mikrovalovno sevanje kozmičnega ozadja oziroma prasevanje, ki je najbolj zgoden ostanek mladega vesolja, ki ga lahko neposredno opazujemo. Prasevanje je posledica dogodka, ko je bilo vesolje staro 380.000 let (danes je 13,8 milijarde let), saj so se tedaj protoni in elektroni spojili v atome, vesolje pa je postalo prepustno za svetlobo. Tista iz tistega časa je danes že zelo medla in zamaknjena, a jo še vedno lahko opazujemo kot šibko prasevanje.

Z merjenjem prasevanja, ki ni povsem enakomerno razmazano po vsem nebu, dasi so razlike ranga 0,03 K, je možno izračunati nekatere značilnosti vesolja. Med njimi poleg starosti, strukture in gostote snovi tudi hitrost širjenja. To imenujemo Hubblova konstanta in do danes ni zadovoljivo izmerjena. Tu ne govorimo o malenkostni razliki, ki bi bila...

Slo-Tech - Peta zaznava gravitacijskih valov, ki so jo znanstveniki objavili včeraj, predstavlja eno največjih prelomnic v astrofiziki, saj smo prvikrat dogodek, ki jih je povzročil, lahko tudi videli. Predhodne štiri primere gravitacijskih valov so povzročile črne luknje, ki so se zlile, ob čemer ne izsevajo nič svetlobe. To pot pa sta se zlili dve nevtronski zvezdi, s čimer se sproti tudi veliko elektromagnetnega valovanja, ki ga naši teleskopi lahko vidijo. In so tudi ga.

Dogodek se je po zemeljskem času zgodil 17. avgusta letos, ko sta se v galaksiji NGC 4993 dovolj približali nevtronski zvezdi z masama, ki sta približno enaki kot masa našega Sonca. Zaradi tega ste se nevtronski zvezdi zlili, kar je prvi opažen primer...

Slo-Tech - Astronomi so odkrili precej trdne dokaze, da je v neposredni bližini središča naše galaksije še ena zelo masivna črna luknja, od katere je v Rimski cesti večja le tista točno v središču. Imela naj bi maso približno 100.000 Sonc, s čimer se uvršča med srednje težke črne luknje.

Da je v središču Rimske ceste supermasivna črna luknja, je trenutno prevladujoča teorija, saj imamo zanjo precej astronomskih dokazov. Leta 1974 so namreč odkrili močan vir radijskega sevanja Strelec A*, ki je približno 26.000 svetlobnih let oddaljen od Zemlje. Kasnejše meritve so pokazale, da je Strelec A* zelo...

Slashdot - Astronomi iz Centra za astrofiziko Harvarda in Smithsoniana so predstavili najbolj obsežen zemljevid bližnjega vesolja do razdalje 380 milijonov svetlobnih let, ki omogoča najbližji pogled do galaktične ravnine. Te običajno zaradi medzvezdnega prahu ne vidimo dobro, ampak vidimo le temen pas diska galaksije.

2MRS (2MASS Redshift Survey) so sestavljali deset let, njegovo ime pa nas spomni, da so posnetke pridobili s teleskopov v Arizoni in Čilu v projektu Two-Micron All-SkySurvey, in da pri oddaljujočih galaksijah vidimo rdeči premik. Prav ta omogoča pridobitev informacije o tretji prostorski koordinati in s tem izdelavo 3D-zemljevida. Projekt je trajal od leta 2001 do lanskega oktobra. V tem času so prečesali celotno nebo pri valovnih dolžinah 1,25 μm, 1,65 μm in 2,17 μm. Prepoznati...