Slo-Tech - Dmitry Grinberg je dokazal, da je Linux zares možno poganjati na praktično vsem. Sicer okleščeno distribucija Debiana je pognal na prvem komercialnem mikroprocesorju, na Intelovem 4004, ki ima 2300 tranzistorjev in frekvenco 740 kHz. Tak sistem seveda ni hiter, saj do ukazne vrstice potrebuje malo manj kot pet dni, a to ni bistveno. Grinberg je pokazal, da je to možno.

Ni pa enostavno. Intel 4004 je precej drugačen procesor od današnjih, saj ima le 4 bite, nima niti ukazov AND ali OR, in naslovi zgolj nekaj kilobajtov pomnilnika. Procesor je bil prvotno mišljen za kalkulatorje in šele nasledniki, denimo 8-bitna 8008 in 8080, so našli pot v osebne računalnike.

Ker je 4004 tako skromno opremljen, na njem Linux neposredno ne teče. Namesto tega je Grinberg namestil emulator procesorja MIPS R3000, ki na primer poganja DECstation 2100. Emulator je dodal še en sloj, ki je dodatno upočasnjeval sistem, a je po drugi strani sploh omogočil zagon. Poleg tega je moral rešiti še nekaj drugih izzivov, denimo odsotnost prekinitev (interruptions) in podobno. Z več triki in lastnim tiskanim vezjem je na koncu uspel pognati Linux na verjetno najbolj primitvnem procesorju doslej.

Slo-Tech - Točno pol stoletja je minilo od izida Intelovega mikroprocesorja 4004, ki velja za prvi komercialno dostopen mikroprocesor. Tekel je s taktom 750 kHz, deloval je s 4 biti in naslovil je lahko 4 kB prostora ter 640 B RAM. Mikroprocesor, ki je stal 60 dolarjev, je sestavljalo 2250 tranzistorjev, ki so s svetom komunicirali s 16 pini. Čeprav je bil za današnje razmere smešno počasen, gre za prelomen dogodek, saj je Intel pokazal, da so kompleksna integrirana vezja lahko miniaturizirana do kvadratnega centimetra ter cenovno dostopna.

Mikroprocesor so dizajnirali Federico Faggin, Ted Hoff in Stan Mazor, ko je podjetje Nippon Calculating Machine Corporation leta 1969 Intel povprašalo, če bi jim načrtali integrirana vezja za kalkulator Busicom 141-PF. Najprej so nameravali izdelati dvanajst čipov, a so se na koncu odločili za štiri, med katerimi je najbolj znamenit Intel 4004. Ta je bil približno tako zmogljiv kot prvi računalnik, ki je leta 1946 zasedal celo sobo.

Mikroprocesorji so...

Wired News - Da bo umetna inteligenca bo v prvi polovici 21. stoletja ključna, so prepričana že številna podjetja, a močno se razlikujejo načini, kako do tja. Mlado podjetje Cerebras meni, da jo bomo najhitreje ustvarili z namenskimi čipi. Predstavili so najnovejši čip, namenjen prav umetni inteligenci, ki meri gigantskih 22 x 22 centimetrov. Običajni mikroprocesorji so stokrat manjši.

V ogromen kos silicija s površino 462 cm² so stlačili 1,2 bilijona tranzistorjev, medtem ko največji grafični čip na svetu meri 8 kvadratnih centimetrov in ima 21,1 milijarde tranzistorjev. Tako ogromen čip, kot ga je izdelal Cerebras, je izziv že s proizvodnega vidika. Silicijeve rezine imajo dandanes premer 300 milimetrov in imajo na koncu na sebi več kot sto čipov. Nekateri med njimi so...

Slashdot - Danes mineva natanko 30 let, od kar je Intel predstavil prvi mikroprocesor na arhitekturi x86. Osmega junija 1978 predstavljenemu 8086 so sledile generacije 80286, 80386, 80486 in končno Pentiumi, katerih ime se je obdržalo v vseh naslednjih inkarnacijah. Za vse te procesorje je značilno, da so zgrajeni okrog iste arhitekture z imenom x86. Vsaka generacija je prinesla dodatne ukaze, a hkrati obdržala združljivost za nazaj, tako da lahko najnovejši večjedrnik danes teoretično poganja programe pisane za 8086.

Že omenjeni 8086 ni prvi Intelov mikroprocesor za domače uporabnike, saj je že sedem let prej izšel štiribitni 4004, kasneje pa še osembitna 8008 in 8080. Seriji 8086 in 8088 so tedaj reklamirali kot zoro nove dobe in verjetno se še sami niso zavedali, kako prav so imeli. Toda pot zgodovine ni bila določena vse do leta 1985, ko so pri Intelu splavili prvi 32-bitni procesor, 80386. Uspehi 80486 in Pentiuma so zakoličeno pot le še dokončali, iz tira pa jih ni vrgla niti...

X-Bit Labs -

Intel je včeraj uradno najavil svoj resnično mikroprocesor, ki bo uporabljal posebno "wireless-Internet-on-a-chip" tehnologijo, česar raje ne bi slovenil. Nov procesor bo po zagotovilih Intela prvi, ki bo povezaval strateško pomembne funkcije mobilnikov s funkcijami žepnikov.

Zadeva je zaenkrat poimenovana Intel PXA800F, a se utegne ime še spremeniti; verjetno v očem kaj prijaznejšega. Procesor bo tekel pri 312 MHz, sodeloval pa bo s polmegabajta SRAM pomnilnika. Proizvodnja posameznih primerkov se je že pričela, masovno proizvodnjo pa pričakujemo v tretji četrtini leta. Priporočena cena je 35 dolarjev za kos v paketih po 10.000 procesorjev. Tukajle!

Slashdot - Ta teden mineva 30 let od izida prvega mikroprocesorja na svetu -Intel 4004. Prvi štirje biti na poti v prihodnost, še preden se je večina slo-techerjev sploh rodila... Ja ja, računalniki imajo tudi zgodovino, ne le prihodnosti. Bo treba enkrat organizirat eno razstavo starih računalnikov... Evo, še slikca: