Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so v sodelovanju z britanskimi kolegi pokazali, da je mogoče ionizirno radioaktivno sevanje koristno uporabiti za sintezo aditivov biogoriv.

Kogeneracija postaja v času, ko se mora človeštvo hitro in odločno posvetiti varčnejši izrabi Zemljinih virov, ena od novodobnih magičnih besed. V ožjem smislu označuje sočasno proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje v elektrarnah, v širšem smislu pa kakršnokoli sočasno izrabo nekega procesa za več različnih namenov (v tem smislu je analogen izraz koproizvodnja). Strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v Lancastru in Univerze Aston, so se v tem oziru domislili potencialnega dodatnega izkoriščanja jedrskega sevanja, ki ga sprošča gorivo v jedrskih elektrarnah. Ionizirno sevanje žarkov gama so uporabili za katalizo procesa, pri katerem iz odpadkov v proizvodnji biodizla nastane uporaben aditiv biogoriv. Izsledke so objavili v članku v Nature Communications Chemistry.

Natančneje, vzeli so...

Slo-Tech - Zavod 14 je v ljubljanskem Poligonu organiziral mednarodno delavnico in okroglo mizo z naslovom "Pametna mesta in skupnosti: korak v bolj uravnotežen in trajnostni regionalni razvoj Evropske unije?", na katerem so sodelovali domači in tuji udeleženci iz poslovne skupnosti, državnih institucij in raziskovalne sfere. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Evropskim liberalnim forumom (ELF).

Prepoznavanje priložnosti in ključnih funkcij mest in lokalnih skupnosti je pristop, ki omogoča trajnostni razvoj vsake skupnosti in kakovost bivanja ljudi. Kljub temu, da rast prebivalstva in urbanizacija v EU trenutno ne predstavljata večjega problema, se posamezne regije in mesta že zavedajo pomena pametnih rešitev, ki na ekonomski in okoljski ravni izboljšujejo...

Slo-Tech - Letos se je prvikrat zgodilo, da Kitajska v raziskave in razvoj (R&R) vlaga več denarja kakor Evropska unija, če ga merimo v odstotku bruto družbenega proizvoda (BDP). Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svojem poročilu ugotovila, da je Kitajska za R&R leta 2012 namenila 1,98 odstotoka BDP, kar je 7,6 odstotka več kot leto pred tem, do leta 2015 pa želijo delež povišati na 2,2 odstotka. EU pa je leta 2012 v R&R vložila 1,97 odstotka BDP. Vrzel se bo odslej še povečevala, saj leta 2013 ni povečevala vlaganj v R&R, letos pa naj bi sredstva zrasla le za 1,4 odstotka, ocenjuje Eurostat.

Najprej se moramo vprašati, ali višja vlaganja v raziskave in razvoj vedno pomenijo boljši življenjski standard in napredovanje gospodarstva. Intuitivno smo...

Slo-Tech - Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je...

Daily Tech - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so razvili mikrolaser, ki oddaja svetlobo v treh dimenzijah. O odkritju Matjaž Humar in Igor Muševič poročata v članku 3D microlasers from self-assembled cholesteric liquid-crystal microdroplets, ki je objavljen v reviji Optics Express.

Gre za tako imenovani 3D-laser z mikrokapljicami, ki omogoča oddajanje svetlobe v vse smeri. Molekula barvila je ujeta med sferične kapljice s premerom 15-50 μm iz molekul vijačne oblike, ki so dispergirane v tekočini, ki je lahko recimo glicerol. Muševič dodaja, da gre po njegovem védenju za prvi 3D-laser, ki je v praksi delujoč. Na ta način lahko ustvarimo na milijone...

Slo-Tech - Inštitut Jožef Stefan organizira Dneve Jožefa Stefana, ki bodo potekali od 22. do 26. marca v spomin na 24. marec 1835, ko se je rodil Jožef Stefan, najuglednejši slovenski fizik, po katerem se imenuje tudi eden izmed fizikalnih zakonov. Namen prireditve je širjenje zanimanja za znanost, zato bodo znanstveniki v svojih predavanjih govorili o jedrski energiji in radioaktivnih odapadkih, funkcionalni 4D-vizualiziaciji proteolize in o vplivu pridružitve EU na znanost. Odprli bodo razstavo slik Nikolaja Beera, podelili nagrade, zlate znake Jožefa Stefana, ki so si jih prislužile najboljše doktorske dizertacije v zadnjih treh letih, 25. marca pa bo dan odprtih vrat. Klik!