Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnico letošnje nagrade švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela, ki jo bo prejela ameriška ekonomistka Claudia Goldin za raziskave, ki so izboljšale razumevanje uspešnosti žensk na trgu dela. Claudia Goldin je pripravila prvi celoviti pregled zaslužkov žensk in njihove zastopanosti na trgu dela skozi zgodovino. Zbrala in analizirala je podatke zadnjih dveh stoletij za ZDA in ugotovila, kako so se razlike v zaslužku in zaposlenosti med spoloma spreminjale s časom.

V zadnjem stoletju se je delež zaposlenih žensk trikratno povečal, kar predstavlja eno največjih družbenih in ekonomskih sprememb v zgodovini. Kljub temu do danes ostajajo pomembne razlike v udeležbi in uspehu spolov na trgu dela. Globalno je zaposlena približno polovica žensk in osemdeset odstotkov moških. Ženske so v povprečju tudi slabše plačane.

Z industrializacijo in gospodarsko rastjo so se povečevale tako plače kakor življenjski standard. V zadnjem stoletju se je...

Slo-Tech - V Kaliforniji se je končal doslej največji preizkus univerzalnega temeljnega dohodka v ZDA, ki je v mestu Stockton potekal dve leti. V tem času so naključno izbrani prebivalci prejemali 500 dolarjev mesečno ne glede na njihov ekonomsko-socialni status in morebitne spremembe med eksperimentom. So pa seveda spremembe merili in ugotovili, da so bili rezultati pozitivni. Izkazalo se je, da so sodelujoči med eksperimentom beležili boljše počutje, manj stresa, višjo storilnost in nižjo stopnjo brezposelnosti kakor pred eksperimentom. Večina ljudi je denar porabila za poplačilo dolgov in nakup nujnih življenjskih potrebščin.

V študiji, ki se je začela februarja 2019, je sodelovalo 125 prebivalcev. Izbrali so jih naključno, a so morali biti stari vsaj 18 let, živeti v Stocktonu in živeti v soseski s povprečnim dohodkom, ki je nižji od mediane za celotno mesto (udeleženci so torej lahko zaslužili več, le živeti so morali v podpovprečno bogati soseski). Mesečni univerzalni temeljni dohodek...

theguardian.com - Kot meni v Avstriji rojeni soustanovitelj podjetja ARM, bi prevzem povzročil, da bi dobili še en ameriški monopol, podoben tistim, katerih vpliv na njihovo gospodarstvo trenutno skrbi Britance. Konkretno ima v mislih Google, Facebook, Netflix in Amazon. ARM pa bi po njegovem mnenju s prevzemom izgubil položaj Švice v polprevodniškem segmentu. Svojo skepso je sicer popisal v pismu, naslovljenem na odbor za zunanje zadeve spodnjega doma parlamenta.

Kot pojasnjuje Hauser, je težava v dosedanjem, nevtralnem (od tu Švica) poslovanju podjetja, ki snuje zasnove čipov in ukazne nabore zanje, končni izdelek pa si njihove stranke oblikujejo po svojih zahtevah. Zaradi tega je praktično vseh petsto svetovnih polprevodniških podjetij nosilcev njihove licence. V primeru Nvidiinega prevzema, bi ta najverjetneje prenehala z ARMjevo filozofijo "prodajamo komurkoli" in podjetje uničila. Prav tako praktično vsi nosilci njihove licence predstavljajo Nvidiino konkurenco in bi v primeru uspešnega...

engadget - V tajvanski prestolnici Taipei se je končal semenj Computex. Že prvi dan je bilo predstavljenih kup novih elektronskih naprav. Poudarek je bil predvsem na tablicah in poltablicah, saj naj bi oboje -- kot lahko zadnje čase beremo -- v naslednjih dveh ali treh letih dosegle in potem tudi presegle prodajo prenosnikov in namiznih računalnikov.

Domači Asus je kot glavno zvezdo pokazal Transformer Book Trio, skrajno disleksično napravo, ki lahko služi kot...

Slo-Tech - Novica je morda že malce stara, a še vedno aktualna.

20. decembra 2002 je Ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo in v javno obravnavo dalo predlog Pravilnika o programski opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. Za kaj gre?

Obstoj pravilnika zahteva 130. člen Zakona o telekomunikacijah (ZTel), pravilnik pa naj bi predpisal primerne vmesnike in programsko opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. Skratka, gre za "tehničen" dokument, ki ureja zakonito prisluškovanje (torej prisluškovanje, za katerega je izdan sodni nalog).

A pojdimo k stvari. Pravilnik določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev (telekomi in ISPji), da pristojnim službam (policiji in SOVI) omogočijo nadzor nad telekomunikacijami. Poleg same vsebine komunikacije (če je ta šifrirana ali kompresirana s strani operaterja, jo mora pristojni službi dostaviti nešifrirano in nekompresirano), mora operater sporočiti...