Slo-Tech - Konec maja je prenehala delovati storitev Biblos, ki je članom slovenskih knjižnic omogočala izposojo slovenskih knjig. Platformo je vzdrževala Založba Beletrina, ki pa letos ni uspela doseči dogovora s slovenskimi knjižnicami o financiranju delovanja platforme. Stroški so ocenjeni na 150.000 evrov, zato se je Biblos poslovil. Beletrina pravi, da so prvih pet mesecev storitev financirali sami, sedaj pa tega ne zmorejo več. Biblos bo sicer še na voljo za člane NUK-a.

V Biblosu je bilo na voljo 7500 knjig, večinoma slovenskih. Platformo je uporabljalo 10 odstotkov članov knjižnic. Naslednik Biblosa bo COBISS Ela, ki bo začela delovati 17. junija. Gre za novi državni portal, ki ga vzpostavlja mariborski IZUM. Po drugi strani pa Beletrina vzpostavlja produkt Beletrina Digital, ki bo v osnovni različici stal devet evrov na mesec, v dražji pa 14 evrov na mesec. Osnovna verzija vsebuje dobrih 3000 e-knjig v slovenščini in nekaj tujih jezikih ter 2000 zvočnih knjig. Dražja verzija ima še...

Nature - Ko se je pred tremi leti najprej hudo poškodoval in pozneje zrušil radioteleskop Arecibo, so znanstveniki zaskrbljeno pogledovali proti financerju National Science Foundation (NSF). Ta je jasno povedal, da radioteleskopa ne bodo obnavljali, ker bi to stalo preveč, temveč bodo proračun raje namenili drugim astronomskim projektom. Finančno je to verjetno res, a Arecibo je bilo mesto z zgodovino - ki je je sedaj konec.

Teleskop so postavili leta 1963 in do leta 2006 je bil največji na svetu, saj je imel kar 305-metrski krožnik. Na njem so se kalile generacije astronomov, pojavil se je v številnih filmih, serijah in knjigah, širša javnost pa ga je poznala tudi po projektu iskanj zunajzemeljske inteligence SETI. Čeprav je bil v preteklosti že nekajkrat poškodovan, so ga do leta 2020 vedno uspelo zakrpati.

Gradnja novega teleskopa bi stala 350 milijonov dolarjev, je ocenila NSF, ki tega denarja nima. Vsako leto je za delovanje namenila 7,5 milijona dolarjev. Po zrušitvi so predstavili...

Nature - Ko se je pred dvema letoma zrušil radioteleskop Arecibo, je National Science Foundation (NSF) že dejala, da novega najverjetneje ne bo, ker zanj nimajo denarja. Tedaj je med znanstveniki še tlelo upanje, da se bo morda v prihodnosti NSF premislila, a je sedaj dokončno jasno, da v Arecibu radioteleskopa ne bo več. Na njegovem mestu bo NSF zgradila izobraževalni center s področij STEM (znanost, tehnika, inženirstvo, matematika).

NSF poudarja, da lokacije v Arecibu ne zapirajo, temveč jo bodo po posvetovanju s skupnostjo preuredili v izobraževalno središče. V četrtek so objavili razpis, na katerem iščejo zamisli, kakšno bi bilo to središče. Odprt bo do konca februarja. Na voljo je 1-3 milijona dolarjev letno za naslednjih pet let, kar je bistveno, kot bi stali izgradnja in tekoče vzdrževanje ter znanstvenoraziskovalno delo na radioteleskopu. Astronomi so sicer zadovoljni, da bo lokacija vsaj ostala odprta in se bo tam dogajalo nekaj, a so hkrati izjemno razočarani, da bo...

Slo-Tech - Ameriška National Science Foundation (NSF), ki je upravljala z radioteleskopom v Arecibu, je objavila videoposnetke njegovega zrušenja. Na posnetku s fiksno montirane kamere v centru za obiskovalce se z razdalje vidi, kako je 900-tonska platforma, ki je bila vpeta 150 metrov nad krožnikom, zaradi potrganih jeklenic zgrmela proti tlom. Ob tem je potrgala še preostale jeklenice in vrhnje dele drugih dveh stolpov, kamor so bile vpete. Drugi posnetek je z letalnika (drona). Prikazuje, kako je videti iztrganje jeklenic iz vpetišča v kaskadni katastrofalni odpovedi. Na krožniku, kamor so prileteli platforma in odpadli deli, so zazijale večdesetmetrske luknje.

Posnetke imajo, ker so po prvih pretrganih jeklenicah postavili nadzorni sistem, s katerim so spremljali stanje radioteleskopa. Po drugi odpovedi so prepovedali približevanje ljudem, s čimer so tudi zapečatili njegovo usodo. Popravilo bi bilo predrago in preveč nevarno. Izvajali so redne prelete z letalniki in po srečnem naključju so enega izvajali natančno v trenutku odpovedi, in to na stolpu, kjer se je bila odpela prva jeklenica (vidi se, da je eno vpetišče prazno). Ko se je v celoti prekinila povezava s prizadetim stolpom, je platforma padla, s čimer je za seboj potegnila...

Slo-Tech - Radioteleskop Arecibo v Portoriku, ki se mu je poleti snela ena izmed jeklenic, po pretrganju še druge minuli mesec pa so ga odpisali, se je zrušil. Upravljavec radioteleskopa NSF (ameriška National Science Foundation) je sporočil, da je 900 ton težka platforma zgrmela na satelitski krožnik 150 metrov niže. Poškodovanih ni bilo.

Nevarnost zrušitve je bila ključni razlog, da radioteleskopa niso začeli obnavljati. Ocenili so namreč, da bi bilo to za delavce preveč nevarno, saj bi se lahko platforma kadarkoli zrušila. To se je sedaj tudi zgodilo, posledice pa so katastrofalne. Platforma je v globino zgrmela danes ob 12.56 po slovenskem času, kar so pričakovali. Ko je popustila pomožna jeklenica avgusta, je bilo radioteleskop še možno rešiti. Ko je novembra popustila ena izmed glavnih jeklenic, je konstrukcija postala nestabilna. Minuli konec tedna je zaradi preobremenitve popustilo še nekaj drugih jeklenic, s čimer je bila usoda zapečatena. Le točne ure niso poznali.

Do izgradnje...

Slo-Tech - Upravljavec znamenitega radioteleskopa Arecibo v Portoroku, ameriška National Science Foundation, je sporočila, da poškodovanega objekta ne bodo obnavljali. Radioteleskop, ki je več kot 57 let navdihoval generacije bodočih astronomov, ter bil do leta 2016 tudi največji na svetu, bodo zaprli in razstavili.

Težave so se začele poleti, ko je ena izmed jeklenic, ki nad teleskopskim krožnikom drži 900 ton težko platformo, popustila. Pred dobrim tednom dni je popustila še druga jeklenica na istem stebru, kar je ogrozilo celoten objekt. Preostale jeklenice, za katere je nadaljnja preiskava pokazala, da so tudi v zelo slabem stanju, so namreč nosile še več teže, zato se je povečala možnost, da popustijo tudi te. V tem primeru bi platforma zgrmela 160 metrov niže, kar bi verjetno uničilo ali vsaj hudo poškodovalo 305-metrski krožnik.

Inženirji so cel teden preverjali, ali je možno radioteleskop sanirati. Izkazalo se je, da je možnost za katastrofalno zrušitev previsoka, zato bi bilo delo...

NationalGeographic - Avgusta smo poročali, da je slavni radioteleskop Arecibo močno poškodovan zaradi jeklenice, ki se je izpela iz ležišča. Ko se je 10. avgusta snela, je padla na krožnik, kjer je povzročila 30 metrov veliko luknjo. Še preden so poškodbe uspeli popraviti, se je 6. novembra letos strgala še glavna jeklenica (ta se je dejansko pretrgala). Tudi ta je zgrmela na krožnik, ga dodatno poškodovala in destabilizirala celotno strukturo. Inženirji sedaj ugotavljajo, kako zagotoviti statično varnost objekta, do katerega je zaradi varnosti dostop sedaj prepovedan.

Razlogi za popustitev glavne jeklenice še niso znani. Strokovnjaki predvidevajo, da je popustila zaradi preobremenitve, saj je od avgusta nosila več teže kot dotlej. Direktor Francisco Cordova je dejal, da ob incidentu nihče ni bil poškodovan. Popravila, ki so že potekala, so začasno prekinili, da ugotovijo, kako zagotoviti varnost ekipe. Sedaj je namreč zelo povečana nevarnost, da popusti še katera izmed preostalih treh glavnih...

Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...

Slo-Tech - Vrsto let največji in še vedno najbolj znan radioteleskop na svetu Arecibo je v začetku tedna utrpel hude poškodbe, ker je popustila ena izmed jeklenic, ki napenjajo konstrukcijo. Jeklenica, ki podpira platformo nad glavnim krožnikom, se je 10. avgusta zjutraj pretrgala, zato je zgrmela na krožnik. Tam sedaj zija 30 metrov velika luknja, kar je najhujša poškodba radioteleskopa doslej. Direktor observatorija Francisco Cordova je dejal, da še ni znano, zakaj je jeklenica popustila. Trudijo se, da bi teleskop čim prej popravili, a do nadaljnjega ne bo obratoval.

Radioteleskop Arecibo so zgradili leta 1963 v istoimenskem mestu v Portoriku. Do leta 2016, ko je Kitajska zgradila teleskop s 500-metrskim krožnikom, je bil Arecibo s 305 metri največji na svetu. Status ikone popkulture si je pridobil s pojavljanjem v več filmih in predvsem s programom iskanja radijskih signalov izvenzemeljske inteligence (SETI), ki je tekel od leta 1999 do letos. Doslej je bil radioteleskop že večkrat...

Slo-Tech - Po 21 letih se domače iskanje vesoljcev končuje, rezultat pa je enako žalosten kot pred začetkom projekta. Nezemeljske inteligence nismo odkrili, čeprav smo porabili več bilijonov računskih ur. Maja 1999 je univerza Berkeley zagnala projekt SETI@home, v okviru katerega so lahko uporabniki donirali procesorski čas svojih računalnikov za iskanje Nezemljanov. Z namestitvijo programa so njihovi računalniki obdelovali podatke, ki so jih posneli radioteleskop v portoriškem Arecibu, radioteleskop v Virginiji in avstralski Parkes. V projektu so iskali radijske signale, ki bi jih pošiljala inteligentna bitja iz vesolja.

Iz vodstva projekta so sedaj sporočili, da odjemalci ne bodo mogli prevzeti novih podatkov po 31. marcu letos. Kot so pojasnili, so se za to odločili iz dveh razlogov. Znanstveno je odločitev smiselna zato, ker so izčrpali praktično vse zbrane podatke. Hkrati pa je to tudi ekonomsko utemeljeno, saj upravljanje sistema za distribuirano izračunavanje zahteva veliko naporov....