Reuters - Pri Reutersu v poglobljeni reportaži na podlagi pričevanj nekdanjih in trenutnih uslužbencev Neuralinka pravijo, da je FDA lansko leto Muskovemu podjetju za razvoj biokibernetskih možganskih vsadkov enkrat že zavrnila prošnjo za odobritev poskusov s človeškimi pacienti.

Elon Musk ima navado praktično med sleherno predstavitvijo razvoja v Neuralinku obljubljati, da so poskusi na ljudeh sedaj pa zares tik pred vrati. Doslej so v njegovem podjetju za snovanje možganskih implantatov elektroniko vsadili množici živali, od podgan do prašičev in opic, toda Muskove visokoleteče napovedi o skorajšnjem premagovanju poškodb hrbtenjače ali slepote s pomočjo biokibernetike bi lahko postale meso šele, če bi se tam razvita tehnologija dokazala tudi na ljudeh. Ob zadnji takšni napovedi, lanskega novembra, je milijarder pridobitev dovoljenja ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA) napovedal do letošnje pomladi; dokumenti razkrivajo, da naj bi imel rok postavljen do 7. marca. Toda najnovejša...

Slo-Tech - Pri Neuralinku so na letošnji predstavitvi (krajši video povzetek) napovedali, da nameravajo v roku šestih mesecev pričeti s kliničnimi preizkusi na ljudeh, obenem pa so se posvetili kopici tehničnih izboljšav v zadnjem času, pa tudi novi usmeritvi na manipulacijo možganskega režnja za vid.

Elon Musk je že za 2020 upal, da bo to leto, ko bo lahko s svojo družbo za razvoj živčnih vsadkov Neuralink pričel preizkuse na ljudeh, toda mejnik se je vedno znova vztrajno odmikal. Na današnji prezentaciji Show and Tell je razvpiti milijarder povedal, da so "vsi potrebni papirji na pristojnih agencijah" - to pomeni predvsem FDA - in da v podjetju menijo, da bi se postopki lahko začeli v roku šestih mesecev. Poleg ni odveč omeniti, da Neuralink še vedno išče kadre za vodenje kliničnih preizkusov in kot že vse tri takšne predstavitve v preteklih letih, je bila tudi današnja prvenstveno usmerjena v nabiranje novih strokovnjakov. Tokrat nekih bombastičnih novosti niti niso kazali in pravzaprav...

STAT - Ameriški raziskovalci so napravili prve gensko spremenjene miši, pri katerih je mogoče z natančno usmerjenimi ultrazvočnimi signali prožiti njihovo živčevje. Gre za enega uvodnih uspehov sonogenetike, ki obeta učinkovanje na živčevje brez invazivnih elektrod.

Genski inženiring že znamo uporabljati na množico koristnih načinov, kot je zdravljenje človeških bolezni ali povečevanje pridelka. Med bolj eksotične in zanimive naloge pa sodi modificiranje celic na način, da postanejo dovzetne za nove zunanje dražljaje, s tem pa nove oblike nadzora. Najbolj razburljiva tovrstna metoda je trenutno optogenetika, pri kateri se živčne celice modificira, da postanejo občutljive na svetlobo. Na ta način so v eksperimentih miškam na ukaz spreminjali počutje in z elektronskimi nahrbtniki upravljali gensko spremenjene kiborške kačje pastirje. Ali, če ostanemo pri bolj neposredno koristnih rečeh - lani so pokazali, da bo metoda uporabna tudi za zdravljenje nekaterih oblik slepote.

Problem...

Slo-Tech - Iz Neuralinka so presenetili z objavo videa, v katerem kažejo makaka, ki preko možganskega implantata brezžično z mislimi usmerja kurzor na zaslonu in igra pong. Gre za potrdilo preteklih trditev Elona Muska, a ni povsem jasno, zakaj je do njega prišlo prav zdaj, saj ga ne spremlja znanstvena objava.

Ko so v Neuralinku, podjetju Elona Muska za razvoj biokibernetskih živčnih vsadkov, pred dvema letoma pokazali prve podgane z implantati, je Musku mimogrede ušlo, da nekaj podobnega že počno tudi z opicami. Toda na lanski razvpiti predstavitvi pomanjšanih brezžičnih naprav je večina demonstracij pripadla prašičem, opic pa niso omenjali. Ker so na poti do eksperimentov na ljudeh praktično neobhodna tudi testiranja na primatih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo videli tovrstno laboratorijsko žival, ki se na daljavo poigrava z računalnikom. Ta vloga je sedaj pripadla Pagerju, devet let staremu makaku.



Pagerju so šest tednov pred posnetkom vsadili dva implantata s po tisoč...

IEEE Spectrum - Avstralski raziskovalci so inovativen koncept elektrod za zajem možganske aktivnosti, ki imajo obliko žilnih opornic in jih na delovno mesto potisnejo s katetrom skozi vratno veno, naposled uspešno preizkusili tudi na ljudeh.

Pri opazovanju možganskih valov za uporabo v medicini imamo klasično dilemo med invazivnimi vsadki z relativno visoko natančnostjo zajema podatkov in pa neinvazivnimi metodami, ki pa premorejo slabšo resolucijo. Napredek beležimo iz obeh smeri; v Neuralinku na primer snujejo mehke elektrode, ki manj razdražijo tkivo, v Facebooku pa kape z vse višjo zmogljivostjo branja signalov s površja glave. Raziskovalci z Univerze v Melbournu pa so pred leti ubrali svojo pot, ki je nekje vmes med opisanima: elektrode za zajem podatkov so zapakirali v žilno opornico, kar imenujejo "stentrode" in jo prav do gibalnega režnja potisnejo skozi vratno veno. Metoda s tem ne zahteva vrtanja v lobanjo, a je tudi nekaj manj natančna kot sajenje šivank neposredno v možgane. Pred...

STAT - V Neuralinku, firmi Elona Muska za razvoj strojnih vmesnikov med računalnikom in človeškim živčevjem, so pokazali napredek v času od lanskega prvega razkritja svoje tehnologije. Možganski vsadek so uspeli pomanjšati in ga sedaj pretežno testirajo na prašičih.

Elon Musk je Neuralink pred štirimi leti ustanovil z namenom razvoja možganskih in živčnih vsadkov, ki bi živčne signale prevajali v strojni jezik in tako krmilili naprave, v bolj fantastičnih željah pa človeku celo omogočili spajanje z umetno inteligenco. Dobro leto dni je preteklo, odkar je možakar prvič odprl sicer dobro zapahnjena vrata podjetja. Takrat je pokazal inovativne mehke elektrode in stroj za njihovo hitro, robotizirano vsajanje v možgane. Znanstveni dokument okoli iznajdb je bil nato oktobra tudi objavljen v reviji Journal of Medical Internet Research. V petek je sledila osvežitev situacije, ki so jo priredili na sedežu podjetja v San Franciscu (skrajšani video povzetek). Musku je družbo od vsega začetka delal...

BBC - Francoski znanstveniki so s pomočjo možganskih vsadkov in eksoskeleta tetraplegiku omogočili omejeno gibanje. Gre za prvi primer, ko so na ta način usmerjali vse štiri okončine.

Eksoskeleti se že nekaj časa uporabljajo za pomoč pri rehabilitaciji invalidov in lajšanje tegob težje pokretnih starejših ljudi. Pri obstoječih uporabnih napravah gre bodisi za zaznavo siceršnjih gibov in njihovo ojačanje, bodisi za branje živčnih signalov v okončinah. Zajem gibalnih podatkov neposredno na možganih pa je še v začetnih fazah, ker gre za mnogo zahtevnejši izziv. Neinvazivne kape z elektrodami bodo morali še pošteno razviti, da bodo dosegale želeno ločljivost, medtem ko pri vsadkih vselej obstaja tveganje za vrsto zapletov, od infekcij do poškodb.

Raziskovalci na univerzi v francoskem Grenoblu so se zaradi manjšega tveganja odločili za rabo podlobanjskih implantov, s katerimi se elektrode položi na možgansko ovojnico nad motoričnim režnjem; celokupno so uporabili dva vsadka s po 68...

The Verge - Elon Musk je na prvi javni predstavitvi Neuralinka, svojega podjetja za razvoj vmesnikov med možgani in računalnikom, pokazal robota za kirurško vsajanje mehkih elektrod v možgane in napovedal prve eksperimente na ljudeh že v prihodnjem letu.

Vstavljanje elektrod v človeške možgane je v tem stoletju že postala stalna praksa pri zdravljenju nekaterih tegob, na primer epilepsije in Parkinsonove bolezni. Vrhunec takšnega sporazumevanja med možgani in stroji danes predstavlja grob nadzor preprostih robotskih okončin, pa še to zgolj v eksperimentalnem okolju. Od pravega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bi znal operirati s kompleksnimi podatki, nas loči še dosti znoja in potrebnih tehnoloških prebojev. Ravno to pa je...

IEEE Spectrum - S posebno oblikovano elektrodo, ki jo v možgane potisnejo skozi žile, so v poskusih na ovcah uspešno izvedli možgansko stimulacijo. To obeta novo generacijo nizko invazivnih možganskih vsadkov.

Možganska stimulacija (DBS - Deep Brain Stimulation) je medicinska metoda, pri kateri globoko v možgane vstavimo elektrode, ki z električnimi impulzi nadzorovano spreminjajo njihovo delovanje. Na ta način že dobrih dvajset let zdravimo med drugimi Parkinsonovo bolezen, epilepsijo in tresavico. Seveda pa gre zaradi invazivnega posega v možgane za tvegan postopek, ki ima za rezultat lahko tudi vnetje ali zavračanje tujka. Zato po svetu poteka več raziskovalnih projektov za oblikovanje novih, manj...

BBC - Znanstveniki z Univerze Washington v St. Louisu so razvili nov sistem za krmiljenje računalnika s pomočjo misli, o čemer poročajo v članku Using the electrocorticographic speech network to control a brain–computer interface in humans v reviji Journal of Neuroengineering. Čeprav tehnike za upravljanje strojev z mislimi, ki temeljijo na interpretaciji signalov elektroencefalografa (EEG), že obstojijo precej časa, je njihov pristop, poimenovan elektrokortikograf (ECoG), precej bolj sofisticiran.

Problem pri EEG je položaj elektrod, ki so pritrjene na glavo. Ker so na zunanji strani lobanje, ta absorbira velik del signalov. Tisti, ki se vendarle prebijejo skoznjo, so popačeni, oslabljeni in pomešani. Elektrokortikografija zato zajema signal bliže mestu nastanka....