Ars Technica - Po tem, ko je sredi septembra prišlo na dan, da so v ameriškem podjetju Nikola, kjer snujejo tovornjake na vodikov pogon, zavajali glede zmogljivosti prototipa Nikola One, je moral odstopiti šef Trevor Milton, delnice so padle za več kot polovico, firmo pa preiskujejo tudi zvezni organi.

Za ljubiteljskimi opazovalci čela napredka v avtomobilski industriji je sila živahen mesec - tudi zaradi bizarnih akrobacij razvpitega zagonskega podjetja Nikola iz Arizone. Američani so pred štirimi leti prvič bombastično napovedali revolucionarne preskoke v zmogljivostih pogona na vodikove gorivne celice za tovorni cestni promet, s katerimi naj bi se lahko pričeli kosati ne le z električnimi, temveč celo z dizelskimi motorji. Začrtali so ambiciozen in v bistvu prav domiseln načrt, po katerem bi svoje tovornjake oddajali v najem, kamor bi bilo zajeto vse od goriva do vzdrževanja vozila. To bi zmanjšalo tveganje za prevozna podjetja, v Nikoli pa bi se na ta način lahko osredotočili na...

Alstom - V Nemčiji sta potnike začela prevažati prva vlaka, ki ju poganjajo vodikove gorivne celice.

Gorivne celice so pred poldrugim desetletjem veljale za tisti ščepec čarobnega prahu, ki bo začel transformacijo umazanega prometa na bencin v okolju prijaznejšega. V elektriko namreč pretvarjajo kemično energijo vodika in kisika, pri čemer je odpadek zgolj vodna para. Problem pa je prav vodik, kajti čeprav ga je v naravi načeloma ogromno, pridobivanje čistega plina ni trivialno početje: pri elektrolizi zahteva veliko elektrike, pri predelavi zemeljskega plina pa se sproščajo toplogredni plini. Predvsem pa bi avtomobili, ki bi jih poganjal, zahtevali postavitev povsem nove, drage infrastrukture. To je širitev na vsakdanja vozila naposled ubilo in od tako opevane...

Nature - Po trenutno znani fiziki se mora antimaterija vesti enako kakor materija, razlikuje se le v električnem naboju, ki je v istovrstnih delcih ravno nasproten. Vsi eksperimenti so doslej to potrdili, a priznati je treba, da jih kaj dosti niso mogli izvesti, ker antimaterije v naravi na Zemlji ni, pridobivanje v pospeševalnikih delcih pa je počasno in drago. Dodatne probleme predstavlja dejstvo, da ob stiku s čimerkoli anihilira, zato je že uspešno hranjenje antimaterije za nekaj minut velik dosežek. Zato so v CERN-u upravičeno ponosni na poizkus, s katerim so prvikrat uspeli dokazati, da so optične lastnosti antimaterija enake kot materije, kar so objavili v reviji Nature. Eksperiment sodi v tisto skupino "dolgočasnih", ko vsi točno vemo,...