Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega NICT-a (National Institute of Information and Communications Technology) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih, in sicer so dosegli 1,02 Pb/s. S tem so konkretno izboljšali lanski rekord (0,319 Pb/s) in presegli tudi konceptualno precej drugačen in zapletenejši dosežek izpred dveh let (1,01 Pb/s). Za najnovejši rekord niso uporabili nobene tehnologije ali trikov, ki vsaj načeloma ne bi bili izvedljivi tudi z današnjo komercialno dostopno opremo.

V optičnem vlaknu so združili štiri sredice, medtem ko imajo današnji optični kabli eno, a je kabel še vedno meril le 0,125 mm v premeru, kolikor merijo tudi današnji komercialni kabli. Podatke so prenašali v frekvenčnem razponu 20 THz z uporabo multipleksiranja valovne dolžine (WDM). Tako so prostor razdelili v 801 kanal prek treh pasov (C, L in eksperimentalni S: 256QAM za C in L, 64QAM za S). In tako so na razdalji 51,7 kilometra podatke prenašali s hitrostjo 1,02 Pb/s.

University College London - Medtem ko danes tisti z najglobljo denarnico lahko kupijo dostop do interneta s hitrostjo 10 Gb/s, je v laboratorijih možno več tisočkrat hitreje. Raziskovalci z University College London pod vodstom Lidie Galdino so v sodelovanju s KDDI Research in Xetro demonstrirali prenos s hitrostjo 178 Tb/s, s čimer so za petino presegli dosedanji rekord japonskih raziskovalcev, o čemer pišejo v IEEE Photonics Technology Letters.

Uporabili so 600 25-GBd kanalov na razdalji 40 kilometrov, s čimer so dosegli rekordno hitrost prenosa. Glavna novost se ne skriva v optičnih vodnikih, ki so enaki kot se uporabljajo že sicer, temveč v modulaciji. Uporabili so Geometric Shaping (GS), kjer s spremembami faze, jakosti in polarizacije različnih valovnih dolžin svetlobe v snop stlačijo več podatkov brez interference.

To pomeni, da bo (nekoč) možno sorodne tehnologije postaviti sorazmerno poceni, saj bo treba zamenjati zgolj ojačevalnike, ne pa celotne infrastrukture. So pa seveda uporabili bistveno...

Nature - V Avstraliji so raziskovalci presegli šest let star danski rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vodnikih, ki je dotlej znašal 43 Tb/s (predlanski dosežek je nekoliko drugačen). Po 76,6 kilometra dolgem optičnem kablu, ki je tekel med kampusoma univerz Monash in RMIT v Melbournu so podatek prenesli s hitrostjo 44,2 Tb/s, o čemer pišejo v Nature Communications. Za prenos so uporabili C-pas pri 1550 nm s spektralno učinkovitostjo 10,4 b s^-1 Hz^-1. Porabili so 4 THz pasovne širine, uporabljali pa so modulacijo 64 QAM.

Za prenos podatkov so uporabili obstoječ lasten optični kabel, ki je model za infrastrukturo, ki se v Avstraliji uporablja komercialno (National Broadband Network - NBN). Ključna novost pri tem rekordu je uporaba enega optičnega čipa (mikroglavnik, micro-comb), ki nadomešča potrebo po 80 različnih laserjih, ki bi jih potrebovali sicer. Tak vir svetlobe postaja popularen v zadnjem času. Leta 2005 so za odkritja na področju optičnih komunikacij, kar vključuje tudi...

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

Slo-Tech - Microsoft in Facebook sta sporočila, da bosta avgusta začela graditi nov podmorski komunikacijski optični kabel, ki bo povezoval ZDA in Evropo. Marea, kot so povezavo poimenovali, bo potekal med Bilbaom v Španiji in mestom Virginia Beach v ameriški Virginiji. Projekt bo po predvidevanjih dokončan do oktobra 2017.

Kabel v skupni dolžini 6600 kilometrov bo imel osem optičnih vlaken in skupno prenosno zmogljivost 160 Tb/s, s čimer bo postal najzmogljivejša povezava med Severno Ameriko in Evropo. Z njim bo upravljalo podjetje Telxius, ki v Španiji skrbi za telekomunikacijsko infrastrukturo. Kot pojasnjujejo v Microsoftu, bodo s to povezavo zadostili naraščajoči potrebi uporabnikov po zanesljivih in hitrih povezavah in za oblačne in...

University College London - Raziskovalci z University College London so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih z enim sprejemnikom, in sicer 1,125 Tb/s. To je 12,5 odstotka več od dosedanjega rekorda, ki je znašal okrogel terabit na sekundo. Tega rekorda ne gre zamenjevati z danskim rekordom v prenosu podatkov po več optičnih vlaknih.

Britanci so uporabili superkanal iz 15 kanalov različne valovne dolžine 8 GBd DP-256QAM, ki je imel skupno prepustnost 121,5 GHz. Povečanje hitrosti za osmino se mogoče sliši malo, a to še vedno predstavlja dodatnih 125 Gb/s, kar je precej. Komercialno se trenutno sicer uporabljajo sistemi, ki zmorejo nekaj sto gigabitov na sekundo, terabiti pa že...

Heise - Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so prikazali najvišjo hitro prenosa podatkov po optičnem vodniku (izjava za javnost v danščini). Dosegli so hitrost prenosa 43 terabitov na sekundo, kar je skoraj dvakrat hitreje od 26 Tb/s, kolikor je leta 2011 dosegel Tehnološki inštitut v Karlsruheju (KIT).

DTU in KIT sta v zadnjih letih postavila več rekordov v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih. DTU je leta 2009 kot prvi presegel magično mejo enega terabita in potem do leta 2011 nekajkrat izboljšal svoj rekord, dokler ga ni prehitel KIT. Sedaj so Danci spet prevzeli štafetno palico.

Za prenos podatkov so uporabili kabel japonskega podjetja NTT, ki ima sedem ločenih sredic z ustreznimi ovoji, a hkrati ne zaseda več prostora kot običajen optični kabel. Uporabili so...

Slo-Tech - V laboratoriju so prek optičnih vlaken že uspeli poslati podatke s hitrostjo več kot 26 Tb/s, z večlaserskimi sistemi pa celo hitreje kot 100 Tb/s. V realnosti so te številke seveda precej nižje, zato na primer podmorski kabli za doseganje hitrosti več terabitov na sekundo uporabljajo več vlaken s po več valovnimi dolžinami svetlobe. Kako hitro pa gredo širokopasovne povezave za uporabnike na kopnem? Britanci preizkušajo terabitne povezave.

Alcatel-Lucent in BT sta v Londonu na preizkusu dosegla prenos podatkov s hitrostjo 1,4 Tb/s po 410 kilometrov dolgi povezavi. Povezavo med BT Towerjem v Londonu in raziskovalno ustanovo Adastral Park v Ipswichu v Suffolku so sestavili iz sedmih 200-gigabitnih kanalov, po katerih so podatke prenesli v Ipswich in nazaj.

...