Vice - Ruskim raziskovalcem je s prenosom genov iz gliv uspelo vzgojiti rastline, ki se svetijo stalno in dovolj močno, da je to mogoče zaznati s prostim očesom. Uspeh tlakuje pot svetlečim okrasnim rastlinam, uporaben pa bo tudi v raziskovalne namene.

Nekatere bakterije, glive in živali - na primer kresničke - so sposobne oddajanja svetlobe, oziroma bioluminiscence, medtem ko rastline takšne zmogljivosti niso razvile. V preteklem desetletju se je zato razpasla ideja, da bi to sposobnost prenesli tudi v rastline in napravili (na primer) fikus, ki se sveti v temi. Še posebno je popularna med biotehnološkimi zagonskimi podjetji in je botrovala tudi neuspešnemu kickstarterjevskemu projektu. Uporaba genov iz bakterij in kresničk se doslej ni kaj prida obrestovala; jakost pridobljene svetlobe je tako nizka, da jo je celo v temi težko opaziti, načini pa so se obenem izkazali tudi kot toksični za rastline, ki imajo zaradi tega oteženo rast. Strokovnjaki iz MITja so namesto genskega inženiringa...

Nature - Rusija je sprožila ambiciozen program raziskovanja genskega inženiringa, s katerim naj bi v naslednjem desetletju za kmetijstvo razvili trideset izboljšanih vrst rastlin in živali.

Pred tremi leti je Rusija z dekretom prepovedala pridelavo gensko spremenjenih organizmov na svoji zemlji in naznanila, da želi namesto tega postati vodilna sila v izvozu ekološko pridelane hrane. Poteza je dišala po še eni utopični socialistični ideji, še bizarnejšo noto pa je dobila ob trditvah raziskovalcev z univerze Iowa State, da so Rusi tedaj hkrati sprožili tudi internetno propagandno kampanjo, podobno tisti ob ameriških volitvah, s katero so želeli med Američane zasejati dvom v njihove gensko spremenjene produkte. Po domače: med...

Technology Review - Raziskovalci z Univerze Illinois so z genskim inženiringom izboljšali proces fotosinteze v tobaku in tako v laboratoriju vzgojili štirideset odstotkov večje rastline od običajnih.

Gensko spremenjene poljščine so že lep čas zelo razvpita tematika. Sprva smo jih modificirali predvsem z namenom boja proti škodljivcem, zadnje desetletje pa vse več raziskav pelje v smeri večje odpornosti na vremenske neprilike in povečanja pridelka, da bi se tako zoperstavili podnebnim spremembam in pretečemu pomanjkanju hrane. Še posebej živahno dogajanje se v tej zvezi odvija na področju izboljševanja procesa fotosinteze, s čimer želijo napraviti večje rastline, ki bodo zahtevale manj surovin za pridelavo.

Bržkone vodilna tovrstna pobuda je RIPE (Realizing Increased...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je razsodilo, da je Monsanto odgovoren, da je raka dobil 46-letni DeWayne Johnson, ki je delal kot vrtnar na kalifornijskih šolah in pri delu redno uporabljal pesticid Roundup, ki vsebuje glifosat. Johnsonu je bil leta 2014 diagnosticiral ne-Hodgkinov limfom, zaradi česar je vložil tožbo zoper Monsanto in zahteval 400 milijonov dolarjev odškodnine. Bayer se je na razsodbo, po kateri mora njegova podružnica Monsanto plačati 289 milijonov dolarjev, odzval z razočaranjem in napovedal pritožbo. To je razumljivo, saj je v ZDA vloženih še okrog 5000 podobnih primerov, zaradi ugodne razsodbe za tožnika pa se pričakujejo še nove tožbe.

Zgodba o glifosatu je dolga in zapletena. Gre za priljubljen herbicid, ki sodi med organofosforne spojine. To...

Slo-Tech - Leta 2008 so v Veliki Britaniji dvema raziskovalnima skupinama dovolili izvajati raziskave, v katerih uporabljajo hibridne človeško-živalske zarodke. Univerza v Newcastlu in King's College v Londonu sta bili dovolj ugledni in z visokimi moralnimi standardi, da jima je HFEA (Human Fertilisation and Embryology Authority) izdala licenci po zakonu. Kasneje jo je dobila še Univerza Warwick. Daily Mail je ta teden objavil, da so do danes v Veliki Britaniji pripravili že več kot 150 hibridnih zarodkov, kar je po svetu sprožilo žolčne razprave o etičnosti takega početja, tudi v naših medijih.

Večina ljudi, ki sodelujejo v teh polemikah, tudi v občilih, si hibridne človeško-živalske zarodke predstavlja povsem napačno. Prepričani so, da bi ti zarodki zrasli v nekaj podobnega predstavitvi avstralske umetnice Patricie Piccinini....

PhysOrg.com - Znanstveniki z Univerze v Warwicku so v bakteriji Rhodococcus jostii RHA1 našli gena za encima iz skupine peroksidaz Dyp, označena kot DypA in DypB, ki omogočata razgrajevanje lignina. Podrobno so analizirali DypB, za katerega so odkrili, da ima pomembno funkcijo pri razgradnji lignina. Ko so pripravili mutantski sev bakterij ΔdypB (to pomeni, da imajo delecijo gena DypB), je bila izražena aktivnost razgradnje lignina bistveno manjša. Nadalje so ugotovili, da uporablja encim kot kofaktor dvovalentne manganove ione. Izolirani rekombinantni...