ESA - V torek je prvič poletela raketa Ariane 6, ki bo odslej predstavljala jedro evropskih zmogljivosti za pošiljanje tovora v vesolje. Čeprav je izstrelitev potekala brez težav, pa se odprava ni zaključila povsem po načrtih, saj je med dodatnimi eksperimenti odpovedal pogon druge stopnje.

Ni skrivnost, da se je evropska raketna industrija v zadnjem desetletju znašla v neprijetnem tehnološkem zaostanku, za katerega je pretežno kriva povsem sama. Vzrok prvenstveno leži v tekmecu SpaceXu, oziroma tamkajšnji raketi Falcon 9, ki je z nižanjem cene poletov v vesolje praktično uničila nekdanji primat družbe Arianespace, ki je z raketami Ariane svojčas obvladovala področje komercialnih vesoljskih poletov. Evropejci imajo v bistvu podoben problem kot NASA z raketo SLS: ne zmorejo najti odgovora na SpaceXovo gibkost, saj cilj Ese in konglomerata Arianegroup ni zgolj surova tržna učinkovitost, temveč so motivi tudi politični, predvsem omogočanje evropskih zmogljivosti za polete v vesolje in...

Slo-Tech - Prvikrat je poizkusila poleteti junija 1996, a ni šlo po načrtih. Tudi vdurgo, leto pozneje, vzlet ni uspel brez napake. Nato pa je šlo kot po maslu in do danes je Ariane 5 vzletela 116-krat. Velika večina izstrelitev je bila uspešnih, s čimer je evropskim državam zagotavljala zanesljivo dostavo tovora v orbito. Njeni potniki so bili tudi Herschel, Planck, Rosetta in JUICE, pa tudi teleskop James Webb. A sčasoma se vse stvari končajo.

Ariane 5 bo zadnjikrat poletela danes zvečer, ob 23.30 po slovenskem času se odpre poldrugo uro dolgo okno, ko bo z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla francoski vojaški satelit za telekomunikacije in nemški geostacionarni satelit za civilne telekomunikacije. Kaj sledi sedaj?

Da Ariane 5 ne bo mogla leteti v nedogled, je postalo jasno že pred desetletjem. Modernejše rakete so pač učinkovitejše in cenejše. Logična naslednica je Ariane 6, ki bo bržkone nared šele po prihodnjem poletju. S tem je Evropa v neprijetnem položaju, ko je leto...

Space News - Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je...

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

Space News - Pretekli torek so Kitajci prvič izstrelili raketo Dolgi pohod 8, ki je v Zemljino krožnico ponesla pet satelitov. Posebnost rakete je v tem, da je predvidena za uvedbo tehnologije pristajanja prve potisne stopnje in na tem letu so v tej smeri že izvedli prve teste.

Kitajska za zamenjavo ostarelih nosilnih raket Dolgi pohod serij 2, 3 in 4 pospešeno razvija naslednice z oznakami 5, 6, 7 in 8. Med slednjimi je najbolj poznana petica, ker predstavlja temelj za najvidnejše kitajske misije v tem desetletju, kot so poleti na Mars, medtem ko bo "vlečni konj" raketne flote sedmica, kateri bo naložen na primer transport do prihajajoče kitajske vesoljske postaje. Pretekli teden pa je poletel prvi primerek Dolgega pohoda 8, ki je za tamkajšnjo vesoljsko industrijo tudi izjemno pomemben, saj naj bi ta linija eventuelno predstavljala prve kitajske serijske večkrat uporabne rakete. Gre za raketo srednje nosilnosti, z dolžino dobrih 50 metrov, ki lahko v nizko orbito ponese 8400 kg tovora....

Arianespace - Danes ponoči po našem času je po številnih prestavitvah iz Francoske Gvajane naposled le uspešno poletela raketa Vega s 53 sateliti, med katerimi sta prva slovenska, NEMO-HD in Trisat.

Prva slovenska satelita, mikrosatelit NEMO-HD in nanosatelit Trisat, sta v zadnjem letu na Arianinem izstrelišču zares opravila križevpot. V Zemljino orbito bi bila morala oditi že lani, pa je ena od predhodnih misij z njuno nosilno raketo Vego končala v ognjenih zubljih in celoten urnik se je zamaknil v letošnje leto. Nato je prišla pandemija covida-19 in potisnila vzlet v poletni čas ... kjer so še en odločen NE rekli višinski vetrovi in podvig sunili še naprej, proti jeseni, kajti tovor je moral po treh tednih čakanja na izstrelilni ploščadi nazaj v halo na tehnični pregled. Ko je 1. septembra raketa naposled spet odromala na prosto, jo je zagodel še tajfun Maysak, ki je zmotil delovanje nadzornega centra za sledenje raketi v Južni Koreji in mnogi so se mentalno že pripravili na novo mukotrpno...

ESA - Po treh prestavitvah izstrelitve rakete Vega, ki nosi prva dva slovenska satelita - NEMO-HD in Trisat - so višinski vetrovi polet v noči na ponedeljek preprečili še v četrto. Naslednji poskus bo verjetno šele čez več tednov, saj bi teoretično morala raketa in njen tovor zdaj nazaj v halo na pregled in vzdrževanje; toda končne odločitve glede tega še niso sprejeli.

Slovenija se doslej ni mogla šteti v tisti krog držav, ki imajo v vesolju lasten satelit. Namen je, da to spremenita prva satelita na temelju domačega znanja, NEMO-HD in Trisat, ki pa jima kar ne uspe poleteti v orbito. Za nosilno raketo je bila izbrana Arianina Vega, ki pa je prav lanskega julija doživela prvo katastrofalno napako v svoji zgodovini, ko se je njena petnajsta misija dve minuti po izstrelitvi končala z eksplozijo, kar je pobilo tudi upe na lansko izstrelitev naših naprav. Skoraj leto dni je italijanski izdelovalec raketnih motorjev Avio potreboval, da je popravil slabosti na motorju Zefiro-23 in nov poskus...

Spaceflight Now - V petek po našem času so Kitajci izvedli tretjo izstrelitev velike rakete Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki je svojo nalogo tokrat prvič opravila brez težav. To je ključno za praktično vse načrtovane večje kitajske vesoljske podvige, saj vsi temeljijo na tej nosilni raketi.

Kitajska ima za 2020 in nasploh prihodnje desetletje v vesolju pripravljene ambiciozne projekte; med njimi odpravo na Mars in jemanje vzorcev z Meseca, pa gradnjo kitajske vesoljske postaje. Toda urnik vseh teh misij je bil zadnja leta pod vprašajem, in sicer zaradi težav z nosilno raketo Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki naj bi naprave ponesla v vesolje. Njen prvi polet pred tremi leti je pestila množica manjših napak in utirjenje satelita v napačno orbito (iz katere so ga potem uspeli naknadno prestaviti). Druga izstrelitev iz julija 2017 pa se je končala katastrofalno, z izgubo rakete in tovora spričo napake na pogonskem motorju. Skoraj dve leti in pol so inženirji potrebovali za odstranitev slabosti in...

Slo-Tech - Ena najzanesljivejših raket Ariane 5, ki vse od leta 2002 na 82 poletih ni doživela neuspeha pri prevozu tovora v vesolje, je ta teden zatajila. V sredo ponoči so z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani v orbito poslali raketo, ki je prevažala telekomunikacijski satelit SES-14 istoimenskega podjetja in Eutelsatov Al Yah 3. Deset minut po vzletu so izgubili stik z raketo in sprva je kazalo, da je tovor izgubljen. Čez nekaj ur...

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

Slo-Tech - Težave Ruske vesoljske agencije z izstrelitvami se nadaljujejo. Le nekaj ur po uspešni spojitvi Sojuza TMA-03M z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kamor je pripeljal tričlansko posadko ekspedicije 30, je bila glavna vest ponesrečena izstrelitev satelita Meridian 5. Telekomunikacijski satelit je bil namenjen za vojaško in civilno rabo in bi krožil po orbiti molnija. Gre za izrazito ekscentrično orbito z inklinacijo 63,4°, v kateri bi bil omenjeni satelit v apogeju na višini 39.000 km in perigeju na 900 km. Trije taki sateliti omogočajo konstantno pokritje ruskega ozemlja z velike višine.

Žal izstrelitev ni uspela. Nosilna raketa Sojuz-2.1b, ki je poleg verzije Sojuz-2.1a edina različica Sojuza-2 trenutno v uporabi, v drugi potisni fazi uporablja motorje...

Space - Danes ob 22:58 po srednjeevropskem času je bilo iz Kitajskega vesoljskega centra Jiquian na nosilni raketi CZ-2F uspešno izstreljeno vesoljsko plovilo Shenzhou 8. Gre za plovilo brez človeške posadke, katerega naloga je združitev in pristanek na Kitajski vesoljski postaji Tiangong-1, ki je bila izstreljena 29. septembra letos. V kolikor bo misija uspešna, bo Kitajska postala tretja država (po ZDA in Rusiji), ki je osvojila tehnologijo za združitev dveh vesoljskih plovil v orbiti. To znanje je ključno tako za grajenje vesoljskih postaj, kot tudi za opravljanje bolj kompleksnih vesoljskih misij na Luno ali ostala planetarna telesa.

New Scientist - Kitajska je pripravljena na njihovo najbolj drzno vesoljsko misijo doslej. V orbito bodo poslali misijo z človeško posadko, katere namen je 40-minutni sprehod okoli orbitalnega modula. Tako bodo lahko preizkusili nove vesoljske obleke, ki so bile načrtovane in izdelane izključno na Kitajskem. Če bodo vremenske razmere ugodne, lahko izstrelitev nosilne rakete opravijo že ta četrtek. Uspešna misija bo temelj za morebitno stalno kitajsko vesoljsko postajo, katere izgradnja je planirana do leta 2020, pa tudi za načrtovano človeško odpravo na Luno leta 2017.

Prva človeška kitajska odprava v orbito je bila leta 2003. Tako je postala ta država tretja sila, ki je zmožna izvesti vesoljske odprave z človeško posadko. Kitajska namerava predvajati posnetek odprave v živo, kar bodo storili z majhno sondo, ki bo lebdela v bližini glavnega modula. URL prenosa še ni znan, zato se splača pogledati spletno stran Šanghajske akademije za vesoljsko tehnologijo (SAST):