Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so razvoj ksenotransplantacij nepričakovano pognali na novo raven, saj so pred nekaj dnevi v urgentni operaciji živemu človeškemu pacientu presadili srce gensko spremenjenega prašiča. Možakar se trenutno počuti dobro, toda razmere se lahko hitro poslabšajo, zato se je eksperiment pravzaprav šele dobro začel.

Z izrazom ksenotransplantacije označujemo presaditve delov telesa med različnimi biološkimi vrstami. Zaradi vztrajno rastočega povpraševanja po organih za presaditve v medicini je metoda seveda najbolj zanimiva s stališča uporabe živalskih organov za presaditve v človeške paciente. Posegi te sorte se izvajajo že več kot stoletje, toda uveljavili so se zgolj na področju preprostejših tkiv, kot so srčne zaklopke, medtem ko so se vsi dosedanji eksperimenti s celotnimi notranjimi organi zaradi zavrnitve imunskega sistema človeka končali neuspešno. Novo poglavje odpira tehnologija genskega inženiringa, s katerim bi bilo teoretično mogoče tkiva donorskih živali...

AP News - Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne...

NPR - Z objavo v reviji Cell končno vemo več o raziskavah himer makaka in človeka, ki jih na Kitajskem raziskuje ekipa španskih, kitajskih in ameriških znanstvenikov.

Pred dvema letoma je španski časnik El Pais senzacionalno objavil vest, da španski znanstveniki na Kitajskem "raziskujejo človeško-opičje hibride". Kot prvo, šlo je za himere, torej organizme, ki jih sestavljajo celice z več različnimi genomi različnih organizmov. Križanci po drugi plati nosijo celice z enim genomom v jedru, ki je sestavljen iz genomov različnih donorjev. Drugič, šlo je za nekaj dni stare zarodke in torej ne razvita bitja. In tretjič, novica je pobegnila pred uradno objavo v znanstveni publikaciji, zato si je bilo z njo težko kakorkoli pomagati pri razumevanju tematike. Zdaj smo naposled z objavo v reviji Cell dobili tudi strokovni članek o tem dogajanju; sodelujoči pravijo, da je predvsem pandemija covida-19 kriva, da so za ta dokument potrebovali skoraj dve leti.

Če pogledamo natančneje, je skupina...

University College London - Medtem ko danes tisti z najglobljo denarnico lahko kupijo dostop do interneta s hitrostjo 10 Gb/s, je v laboratorijih možno več tisočkrat hitreje. Raziskovalci z University College London pod vodstom Lidie Galdino so v sodelovanju s KDDI Research in Xetro demonstrirali prenos s hitrostjo 178 Tb/s, s čimer so za petino presegli dosedanji rekord japonskih raziskovalcev, o čemer pišejo v IEEE Photonics Technology Letters.

Uporabili so 600 25-GBd kanalov na razdalji 40 kilometrov, s čimer so dosegli rekordno hitrost prenosa. Glavna novost se ne skriva v optičnih vodnikih, ki so enaki kot se uporabljajo že sicer, temveč v modulaciji. Uporabili so Geometric Shaping (GS), kjer s spremembami faze, jakosti in polarizacije različnih valovnih dolžin svetlobe v snop stlačijo več podatkov brez interference.

To pomeni, da bo (nekoč) možno sorodne tehnologije postaviti sorazmerno poceni, saj bo treba zamenjati zgolj ojačevalnike, ne pa celotne infrastrukture. So pa seveda uporabili bistveno...

New Scientist - Na Kitajskem sta se skotila prva dva prašiča - himeri z opičjimi celicami. Delež slednjih je bil še vedno majhen, obenem pa sta živali v enem tednu poginili, kar kaže, da znanstvenike čaka še veliko dela.

Pomanjkanja človeških organov za presaditve se strokovnjaki lotevajo na različne načine, kot je gojenje umetnih tkiv ali oblikovanje živalskih organov s celicami, ki v človeku ne bi sprožile imunske reakcije. Tako so pred tremi leti v Kaliforniji že nastali prašičji zarodki s človeškimi celicami, ki so jih po enem mesecu uničili - zaradi bojazni, da bi se lahko razvilo človeškemu podobno živčevje. V izogib takšnim pomislekom gredo mnogokje raziskave zato sedaj v smeri razvoja prašiča z opičjimi celicami. Treba je poudariti, da gre tu za himere in ne hibride. Medtem ko pri slednjih bitje nastane iz enega zarodka, s spajanjem dveh linij DNK, so himere produkt dveh zarodkov in nosijo ločene celice dveh različnih organizmov, brez mešanja dednega materiala.

Prvi so sedaj skotitev...

Slo-Tech - Španski časnik El País je objavil vest, da so španski raziskovalci na Kitajskem uspešno ustvarili hibridni človeško-opičji zarodek, kar je dvignilo obilico prahu. Čeprav mediji kar tekmujejo v napihovanju te zgodbe, to ne pomeni, da bomo kmalu dobili križance med opicami in ljudmi, niti ne pomeni, da so na Kitajskem skoraj vzgojili takšno bitje. Vseeno pa je s tem dosežkom precej narobe, zlasti na način, kako je bil netransparentno lansiran v javnost.

...

Phys.org - Na Kitajskem so z uporabo zarodnih matičnih celic in genskega inženiringa napravili miške z dvema materama in dvema očetoma.

Nespolno razmnoževanje, kjer so potomci kloni enega starša, poznajo mnoge rastline in tudi nekatere ribe, dvoživke ter plazilci. Sesalci tega ne znajo - niti če jim pri tem pomagamo s sodobno reprodukcijsko tehnologijo. Ni namreč dovolj le vreči skupaj dveh garnitur kromosomov, temveč je treba upoštevati tudi epigenetske dejavnike, to je, mehanizme zunaj strogega zaporedja nukleotidov, ki pa imajo lahko ključno vlogo pri izražanju genov. Takšni recepti se prav tako lahko prenašajo s staršev na potomce, čemur pravimo genetsko vtisnjenje.

Raziskavam genetskega vtisnjenja naj bi bil v prvi vrsti namenjen podvig raziskovalcev...

Slo-Tech - Kmalu bo petnajst let, odkar je umrla najslavnejša ovca na svetu. Dolly je zaslovela, ker je bil to prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz somatske celice. Prvaki (primati), kamor sodimo tudi ljudje, pa so bili trši oreh, saj jih doslej znanstvenikom ni uspelo klonirati po enakem postopku kakor Dolly (opica Tetra je prvi klonirani primat, a na drugačen način). Kitajski raziskovalci so te težave premagali in klonirali dve opici, pišejo v novi številki...

Slo-Tech - Znanstveniki na teksaškem M.D. Anderson Cancer Centru so vzredili samce in samice miši, ki imajo genetski material dveh očetov. O odkritju poročajo v članku Generation of viable male and female mice from two fathers, ki je objavljen v reviji Biology of Reproduction.

Ekipa pod vodstvom Richarda Berhringerja je 13 dni po oploditvi izolirala mišje embrionalne fibroblaste iz zarodka moškega spola in iz njih pripravila linijo induciranih pluripotenčnih matičnih (iPS) celic. Približno odstotek teh celic je spontano izgubilo kromosom Y, tako da je ostal genotip X0 (to se lahko zgodi pri normalnem človeškem spočetju, rezultat je Turnerjev sindrom). Te celice so nato vbrizgali v