Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila 3,2 milijarde evrov za financiranje raziskav na področju baterij, pričakujejo pa še pet milijard evrov sofinanciranja industrijskih partnerjev. Sredstva, ki se bodo porabljala do leta 2031, bodo prispevale Belgija, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Švedska. Gre za tako imenovani IPCEI (Important Project of Common European Interest), ki se do leta 2014 praktično niso financirali, sedaj pa so postali pogostejši.

IPCEI so projekti, v katerih sodeluje več držav članic, ki naslavljajo strateško pomembne cilje Evropske unije s področja konkurenčnosti, trajnostnega razvoja ali ustvarjanja vrednosti, ki bodo imeli pozitivne učinke tudi v ostalih državah članicah in kjer sofinanciranje zagotavljajo podjetja. Gre za način, kako lahko države ponudijo dodatne vzpodbude za komercialno zanimive raziskave zasebnim podjetjem, ki ne izkrivlja notranjega trga.

V konkretnem projektu bo sodelovalo 17 partnerjev, v glavnem srednje velika in mala podjetja...

Slo-Tech - Po lanski internetni anketi, ki jo je o prehajanju z zimskega na poletni čas in nazaj izvedla Evropska komisija, je kmalu postalo jasno, da se bo prestavljanje ure poslovilo, ker je tako želela velika večina sodelujočih. Evropska komisija je septembra predlagala, da bi letos marca še zadnjikrat prestavili ure na poletni čas, kjer bi države bodisi ostale bodisi jeseni trajno prešle na zimski čas. Tako hitro vendarle ne bo šlo, saj bomo ure premikali do leta 2021, so danes izglasovali v Odboru Evropskega parlamenta za promet in turizem.

S 23 glasovi za in 11 proti so poslanci sprejeli resolucijo, po kateri bomo zadnjikrat ure na poletni čas prestavili v nedeljo, 28. marca 2021. Evropski parlament in tudi države članice so namreč menili, da bi bila hitrejša ukinitev premikanja ure...

Slo-Tech - Sredi meseca se je zaključila velika spletna anketa, v kateri je Evropska komisija državljane spraševala, ali si želijo spremembe na področju poletnega časa in s tem povezanega premikanja ur dvakrat letno. Iz Bruslja za zdaj uradno sporočajo le, da je sodelovalo 4,6 milijona ljudi in da bodo v prihodnjih tednih sporočili rezultate. Po neuradnih podatkih nemških medijev naj bi 80 odstotkov sodelujočih Evropejcev podprlo ukinitev premikanja kazalcev ur. Čeprav je bila anketa povsem neobvezujoča in zgolj posvetovalne narave, je pričakovati, da bo pomembno vplivala na ureditev tega...

Slo-Tech - Cilj, da bi do leta 2020 z ultrahitrimi spletnimi povezavami, torej s prepustnostjo vsaj 100 Mbps, opremili polovico gospodinjstev v uniji, se kot kaže ne bo uresničil. Do sredine lanskega leta je namreč tako povezavo dobilo le 15 % prebivalstva unije. Še več, skozi prste bo najbrž spolzel tudi podrejeni cilj, ki predpisuje vsaj 30 Mbps na gospodinjstvo.

Da je načrt nedosegljiv, je v svoji reviziji pred dnevi ugotovilo Evropsko računsko sodišče. Dokument ugotavlja, da se razmere sčasoma sicer izboljšujejo, dosežen je bil tudi prvi cilj, zadan do leta 2013, po katerem naj bi države članice polovici prebivalstva priskrbele vsaj osnovno širokopasovno povezavo.

Delegacija sodišča je obiskala...

Slo-Tech - Države članice EU so se sporazumele, da mobilnega gostovanja ne bi ukinile konec tega leta, kot je lani izglasoval Evropski parlament, temveč po letu 2018, ter omilile zahteve po nevtralnosti interneta. Odbor stalnih predstavnikov je to odločitev sprejel včeraj, sedaj pa se bo Svet EU pod vodstvom predsedujoče Latvije pogajal z Evropskim parlamentom o spremembah zakonodaje na področju mobilnega gostovanja in nevtralnosti interneta.

Države članice si prizadevajo za vzpostavitev kompromisnega modela v prehodnem obdobju. Določena količina prenesenih podatkov in klicev bi bila med gostovanjem obračunana povsem enako kot v domačem omrežju, nad to mejo pa bi...

Europa.eu - Evropska komisija je včeraj sprejela odločitev, da bo na Sodišču EU sprožila postopek proti Sloveniji in še štirim državam članicam, ker v nacionalno zakonodajo še niso prenesle novih predpisov EU o telekomunikacijah. Komisija sodišču predlaga, da za vsako članico odredi globo, ki bo tekla od dneva odločitve sodišča do priglasitve ustreznih nacionalnih ukrepov. Predlagana globa, ki je odvisna od velikosti članice in resnosti kršitev, za Slovenijo znaša 13.064 evrov na dan. Še vedno se ji lahko izognemo, če bo država pravočasno sprejela novo zakonodajo, to pomeni pred dokončno odločitvijo sodišča.

Gre za leta 2009 sprejete revidirane predpise o telekomunikacijskih...