»

Izolacija in monotonost krči možgane in slabša kognitivne funkcije

Slo-Tech - Tehnično bi na daljša vesoljska potovanja lahko leteli že sedaj, a vplivi dolgotrajne izoliranosti na človeško psiho še niso docela raziskani. Na Zemlji se temu morda še najbolj približa življenje na Antarktiki, kjer je polovico leta tema, kjer ni možnosti hitrega odhoda, kjer so ljudje in prizori venomer isti, življenje pa monotono. Raziskovalci, ki so preživeli 14 mesecev na nemški postaji Neumayer III, so jo odnesli s spremembami v možganih. Raziskava, ki si jo izvedli na pensilvanski univerzi, je pokazala spremembe v gostoti in strukturi možganskega tkiva pri ljudeh po dolgotrajnem bivanju na Antarktiki. Osamljenost nam torej res lahko skisa možgane.

Alexander Stahn, ki je raziskavo vodil, je pojasnil, da so opazili 7-odstotno zmanjšanje hipokampusa, kar je ogromna sprememba. V študiji je sodelovalo devet ljudi, in sicer pet moških in štiri ženske. Pred odhodom na Antarktiko so jim temeljito pregledali glavo. Možgane so slikali z magnetno resonanco, pri čemer so najpodrobneje...

35 komentarjev

V rastlinjaku na Antarktiki prvikrat pobrali pridelek

Slo-Tech - V eksperimentalnem rastlinjaku na Antarktiki so brez prsti, dnevne svetlobe ali pesticidov uspešno vzgojili prve užitne rastline. Raziskovalci so obrali 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkev. Do maja naj bi vsak teden nabrali 4-5 kilogramov sadja in zelenjave. Čeprav to ni prvi primer gojenja rastlin v eksotičnih pogojih, saj so tudi na Mednarodni vesoljski postaji že uspeli pridelati zelenjavo, je to prvi tovrstni projekt na Antarktiki, zlasti pa prvi v tolikšnem obsegu.

Rastlinjak je postavljen na nemški postaji Neumayer Station III na robu celine, vodi pa ga nemški vesoljski center (DLR). Semena so posadili februarja, in sicer pridelujejo še paradižnik, poper, baziliko, peteršilj, drobnjak in koriander. Trudijo se še s špinačo in jagodami....

49 komentarjev

Igranje iger škoduje možganom

Slo-Tech - Ali igranje nasilnih in akcijskih iger ljudi dela agresivne, je žgoča in nerazrešena dilema, saj raziskave ne dajejo enotnih izsledkov, ljudi pa imajo o tej temi prav tako zelo odločna mnenja. Raziskovalci z Univerze v Montrealu pa so raziskovali, kako igranje akcijskih iger vpliva na same možgane. Ugotovili so, da imajo igralci tovrstnih iger manj sive možganovine, kar je korelirano s tveganjem za razvoj depresije, shizofrenije, posttravmatske stresne motnje, Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni. Najbolj prizadeta področje je hipokampus. To je prva študija, ki je pokazala na negativne posledice igranja iger na strukturo možganov.

Igranje iger v nekaterih primerih priporočajo tudi psihiatri, ker ima igranje iger pozitiven vpliv na kratkoročni spomin in...

56 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2014

Nobelove nagrade - Kot je že v navadi, se je teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad pričel z medicino. Letošnji prejemniki te prestižne nagrade so ameriško-britanski profesor kognitivnih nevroznanosti John O'Keefe (polovica nagrade), norveška nevrofiziologinja May-Britt Moser ter njen soprog nevrofizolog Edward I. Moser (skupaj drugo polovico) za odkritje celic, ki v možganih gradijo sistem pozicioniranja.

Okolje, v katerem se...

1 komentar

IQ se z odraščanjem v adolescenci precej spreminja

PhysOrg.com - V psihologiji in pedagogiki je trenutno znanstveni konsenz, da se inteligenčni kvocient (IQ) posameznika v njegovem življenju ne spreminja bistveno. Mentalne sposobnosti s starostjo seveda najprej rastejo in po vrhuncu v zgodnji odraslosti upadajo, a relativno v primerjavi s celotno populacijo naj bi bile posameznikove sposobnosti konstantne. Ne da bi se tega posebej zavedali, na tem temelji tudi celoten slovenski šolski sistem - testiranje sposobnosti po končani osnovni šoli je glavna vstopnica za pridobitev Zoisove štipendije (kasneje jo je pridobiti...

124 komentarjev

Z možganskimi skenerji uspeli predvideti gibanje osebe

Hipokampus

vir: Wikipedia
Wired Blog - Možganski center za spomin in orientacijo pri ljudeh je dolgo veljal za preveč neorganiziran, da bi lahko iz njega pridobili kakršnokoli uporabno informacijo. Raziskave na podganah so celo kazale, da so morda prostorski spomini hranjeni naključno, vendar je znanstvenikom iz londonskega University College-a vseeno uspelo ugotoviti lokacijo osebe v virtualni sobi na podlagi možganske aktivnosti.

Znanstveniki so se osredotočili predvsem na hipokampsu, del možganov, ki je odgovoren za obdelavo prostorskih relacij in kratkoročnih spominov - pomaga torej pri ugotavljanju kje smo.

Seveda so...

8 komentarjev