Spiegel Online - V začetku leta 2018 je skupina novinarjev in aktivistov za človekove pravice vložila pritožbo na nemško ustavno sodišče, s katero je želela spodbiti veljavnost zakonskega določila, ki je nemški tajni službi BND (Bundesnachrichtendienst) omogočala prisluškovanje tujim novinarjem. Zakon o BND je namreč nemški tajni službi dovoljeval ne samo prestrezanje telekomunikacij znotraj Nemčije in pri povezavah med Nemčijo in tujino, pač pa tudi prisluškovanje tujcem na tujem ozemlju. Za slednje primere pa po mnenju BND ustavne pravice, ki jih imajo nemški državljani niso veljale, zato so obveščevalci elektronsko pošto, tekstovna sporočila in telefonske klice lahko začeli nadzorovati brez utemeljenega suma ter tudi brez sodne odredbe.

Tožniki so v tožbi trdili, da bi to ogrozilo obstoj mednarodnega preiskovalnega novinarstva, saj bi onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, ter okrnilo uredniško integriteto. Pritožniki so tudi izpostavili, da bi v primeru mednarodnega sodelovanja...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče je ugodilo zahtevi skupine novinarjev in aktivistov za človekove pravice, s katero želijo preprečiti veljavnost zakonskega določila, po katerem lahko nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst) prisluškuje tujim novinarjem. Po mnenju tožnikov - med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga - bi to onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, prav tako pa tudi uredniško integriteto, zlasti, ko gre za t. i. preiskovalno novinarstvo, ki se zadnja leta precej bolj organizira na mednarodni ravni. Prav prek takega mednarodnega sodelovanja uredništev bi lahko BND posredno nadzorovala tudi nemške novinarje.

Sodišče bo tako sredi januarja prihodnje leto opravilo dvodnevno ustno javno obravnavo primera. Slednje ni pogosta praksa, nemško ustavno sodišče se za tako obravnavo praviloma odloči le, ko gre za pomembna družbena vprašanja.

Zakon o BND je bil sicer sprejet že leta 2016, potem, ko so razkritja Edwarda Snowdna pokazala, da tajne službe svoje delo...

Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

Reporters Without Borders - Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in premier Sebastian Kurz sta na včerajšnji skupni konferenci za novinarje od nemških oblasti zahtevala pojasnila glede prisluškovanja in nadziranja politikov, mednarodnih organizacij, novinarjev in podjetij na avstrijskih tleh.

Med leti 1999 in 2006 je namreč nemška zvezna obveščevalna služba (BND) spremljala kakih 2000 tovrstnih tarč, sta včeraj razkrila avstrijski dnevnik Der Standard in tednik Profil. Med spremljanimi organizacijami so bile tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ameriška in iranska ambasada, Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), pa tudi avstrijska...

Slo-Tech - Nemška obveščevalna služba BND je nezakonito zbirala in analizirala podatke z uporabo metod za množično nadzorovanje tako Nemcev kot drugih državljanov, je v do sedaj zaupnem poročilu vladi Angele Merkel zapisal nemški informacijski komisar. Ja, za dogajanje je vedel tudi urad Merklove.

Celotna zgodba je javnosti prvič postala znana pred tremi leti, ko je Edward Snowden razkril vseobsežno spremljanje komunikacij na svetovni ravni, v katero je vključena tudi nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Nemška vlada je želela to po hitrem postopku pomesti pod preprogo, Informacijski...

Schneier.com - Sredi novembra so na Wikileaks objavili tajni seznam IP-naslovov, ki jih je pri svojem delu uporabljala nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Gre za interni dokument hčerinskega podjetja nemškega Telekoma, T-Systems, katerega verodostojnost je že potrjena.

Raziskava, ki so jo opravili pri Wikileaks, je pokazala, da so iz omenjenih IP-naslovov agentje nemške tajne službe urejali Wikipedijo (iz vnosa o nemški tajni službi BND so odstranili nekatere informacije), iz teh IP-naslovov so preiskovali spletne strani ruske vlade, obiskovali forume in spletišča, ki so vsebovali podatke o terorizmu in terorističnih aktivnostih, obiskovali spletno stran berlinske posredovalnice tim. poklicnih spremljevalk itd.

Po podatkih Wikileaks naj bi se omenjeni IP-naslovi fizično nahajali v Münchnu, Berlinu, Flensburgu, Freiburgu in Braunschweigu, kjer naj bi po javno znanih podatkih BND imela svoje urade za elektronske operacije, del IP-naslovov pa naj bi pripadal domeni bvoe.de...