Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Slo-Tech - Teden razglasitev Nobelovih nagrad tradicionalno odpira nagrada za medicino ali fiziologijo, ki jo bodo letos podelili ameriškemu profesorju medicine Williamu Kaelinu, britanskemu nefrologu Petru Ratcliffu in ameriškemu Greggu Semenzi. Nagrado bodo prejeli za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika in se prilagajajo nanjo. Letošnje prejemnike nagrade so kot vsako leto objavili na tiskovni konferenci na Karolinska institutetu. Višina nagrade znaša 830.000 evrov.

Ko je Zemlja nastala, na njej ni bilo življenja niti kisika v atmosferi. Pred približno štirimi milijardami let je vzniknilo prvo življenje, ki pa je bilo še precej drugačno od današnjega. Pred dobrima dvema milijardami let pa se je zgodil prelomen dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Kisik, ki so ga s fotosintezo proizvajali pri organizmi, se ni mogel več absorbirati v morja ali kemično vezati v okside, temveč se je začel nabirati v atmosferi. Sprememba atmosfere iz reduktivne v oksidativno je pomembno...

Slo-Tech - NASA je objavila končne rezultate študije vpliva daljšega bivanja v vesolju na ljudi, ki so jo izvedli med marcem 2015 in marcem 2016. V okviru znamenite misije The Twins Study so spremljali dvojčka astronavta Scotta Kellya in Marka Kellyja. Prvi je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), drugi pa je bil na Zemlji. Preliminarne rezultate so objavili že leta 2017, danes pa je v Science izšel še daljši članek, ki prinaša vse odgovore. Ugotovili so, da bivanje v vesolju povzroči nekatere fiziološke spremembe, ki pa se po vrnitvi na Zemljo v veliki meri izničijo.

Čeprav se na glas govori o poletu na Mars, kar bi trajalo približno dve leti, večjih študij o vpliv bivanja v vesolju nimamo. Doslej je bilo v vesolju več kot petsto ljudi, a le osem jih je bilo tam več kot 10 mesecev. Prvi korak k razumevanju vpliva, ki bi ga imelo dolgo potovanje po...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je za uvod v teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad danes razkrila prejemnike Nobelove nagrade za medicino. Letos jo prejmejo ameriški biokemik James Rothman, ameriški biolog Randy Schekman in nemški biokemik Thumas Südhof za odkritja na področju regulacije in organizacije transportnega sistema v celicah.

V celici namreč poteka vrsta biokemijskih procesov, ki razgrajujejo molekule in gradijo druge molekule, hkrati pa morajo v celico vstopati tudi nekatere molekule iz okolja (hranila, signalne molekule), druge pa morajo iz celice tja odpotovati (izločanje hormonov, nevtrotransmiterjev, encimov). Za brezhibno delovanje je nujno potreben organiziran transportni sistem, ki...

Slo-Tech - Trenutno sprejeta teorija predpostavlja, da je staranje v veliki meri posledica škodljivega delovanja prostih radikalov (to so kemijske vrste, ki imajo en nesparjen elektron na valenčni lupini), ki v telesu povzročajo oksidativni stres. Nastajajo predvsem v mitohondrijih iz kisika kot stranski produkt nepopolnega dihanja, če se iz takšnega ali drugačnega vzroka kisik ne uspe povsem reducirati do vode, ampak obvisi kot peroksidni, superoksidni ion, radikal ali kaj podobnega. Na tej teoriji sloni večina reklam, ki propagirajo antioksidante, ki da pomlajujejo organizem in pomagajo odpravljati zaradi prostih radikalov nastalo škodo.

Znanstveniki z Univerze McGill v članku A Mitochondrial Superoxide Signal...

TechCrunch - Ena najstarejših kemijskih reakcij, ki jo izkorišča človeštvo, je alkoholno vretje. V uporabi je več tisoč let, čeprav njeno kemijsko ozadje in morfologijo organizmov, ki jih zanjo izkoriščamo, poznamo manj kot sto let. Alkoholno vretje je antična stranpot metabolizma, ki je bila pomembna v prvih milijardah let po nastanku Zemlje, ko je bila atmosfera reducirajoča. Nastanek kisika in razvoj oksidativne atmosfere, za kar so poskrbeli fotosintetski organizmi, sta omogočila razvoj aerobnega metabolizma, a nekaj organizmov je ostalo pri preizkušenem načinu pridobivanja energije. Tak primer so...

Popular Science - Podjetje Northfield Laboratories je predstavilo PolyHeme, sintetično snov, ki naj bi nadomeščala hemoglobin v krvi. Snov je sposobna 40-krat večje absorpcije kisika, kar naj bi potencialno rešilo mnogo življenj poškodovancev, izgubljenih med operacijami zaradi pomanjkanja tega plina v možganih. Vse skupaj sicer ni tako svetlo, kot se sliši, saj ima visoka koncentracija kisika v telesu lahko po določenem času tudi negativne posledice, ki pa vendar niso tako izrazite kot ugodni učinki uporabe nadomestka hemoglobina. Omenjeni izdelek se po podatkih iz izvornega članka že preizkuša na ljudeh, kdaj in če sploh bomo videli njegovo široko uporabo, pa zaenkrat še ni znano.