Slo-Tech - Po tem, ko so ameriški znanstveniki lani predstavili prve umetne biorobote, so jih raziskave ponesle v presenetljivo smer, saj so ugotovili, da se žabje zarodne matične kožne celice kar same organizirajo v avtomate, ki se znajo gibati in se odzivajo na okolico, v omejeni meri pa tudi prehranjujejo. Medtem je skupina z inštituta J. Craiga Venterja naposled uspela izpopolniti svoje sintetične celice z najkrajšim možnim genskim zapisom tako, da se zdaj pravilno delijo.

Lanskega januarja so raziskovalci z ameriških univerz Tufts, Vermont in Harvard razkrili organske robotke, ki so jih poimenovali xenobots. Naziv prihaja od izvora zarodnih matičnih celic, iz katerih so bili zgrajeni in ki so jih pobrali iz zarodkov žabe vrste Xenopus laevis. Šlo je za navdušujoč premik v grajenju sintetičnih bioloških robotov, saj so se ksenobotki znali gibati s trzanjem preprostega tkiva iz celic srčne mišice, nosili tovor in se ob poškodbi deloma celo samoobnavljali. Znanstveniki so jih obenem...

New Scientist - Ameriški raziskovalci so s pomočjo bakterij razvili zmes, iz katere trden gradbeni material "raste" podobno kot lupine školjk. Opeke je z njim mogoče dobesedno eksponentno množiti in jih popravljati.

Industrija cementa beleži enega večjih izpustov toplogrednih plinov in nevarnost posledic globalnega segrevanja raziskovalce sili v iskanje novih procesov gradnje, ki bi namesto tega ogljikov dioksid vezali. V tej smeri se eksperimentira tudi s fotosintetičnimi organizmi in znanstveniki z Univerze Boulder v Coloradu so v publikaciji Matter objavili razvoj tovrstne snovi. Uporabili so fotosintetično cianobakterijo rodu Synechococcus, ki proizvaja kalcijev karbonat, kar so izkoristili za vezivo. Zmesi bakterij in hranil so dodali pesek in želatino, nakar so organizmi pod sončno svetlobo delce peska povezali z apnenčasto snovjo, podobno kot nastaja školčja lupina. Po izsušitvi je ostal material, ki sicer po trdnosti še ne dosega betona, je pa primerljiv z malto.

Zanimivo je, da je...

Nature - Znanstveniki z Univerze Cambridge so napravili umetno verzijo bakterije Escherichie coli z modificiranim genskim zapisom, ki s štirimi milijoni baznih parov postavlja nov mejnik v gradnji sintetičnih organizmov.

Leta 2010 je ekipa Craiga Venterja sestavila prvi umeten živi organizem in spisala zgodovino. Odtlej se raziskovalci pri ustvarjanju sintetičnega življenja lotevajo predvsem vprašanja, zakaj je genski zapis tak, kot je, saj njegova sestava ni v vseh pogledih intuitivna. Znatni deli zapisa so pomnoženi, zaradi česar so lahko znanstveniki na primer prepolovili...

Nature - Abecedo življenja sestavljajo le štiri črke, ki so jih biokemiki nadeli imena A (adenin), C (citozin), G (gvanin) in T (timin). Molekule DNK vsebujejo le te štiri baze in to zadostuje, da opisujejo vso pestrost življenja na Zemlji. Sedaj pa so raziskovalci uspeli v bakterijo Escherichia coli vgraditi dve dodatni bazi, ki so ju poimenovali X in Y, ter bakterijo prisiliti v proizvodnjo novih proteinov. O dosežku pišejo v Nature, ki mu je posvetila tudi poljudni uvodnik.

Proteine, ki sestavljajo živa bitja, sestavlja dvajset aminokislin in nekaj zelo redke eksotike (selenocistein in v nekaterih primitivnih oblikah...

Nature - Znanstveniki so uspeli ustvariti živo bakterijo, ki v svoji genetski kodi ne vsebuje le več štirih osnovnih črk (A, C, G, T), iz katerih je brez izjeme ustvarjeno vso življenje, ampak ima tudi črki X in Y, o čemer pišejo v novi številki Nature. Kot že tolikokrat doslej bomo pogledali, kaj ta revolucionaren dosežek pomeni, kaj obeta in hkrati razblinili nekaj neupravičenih strahov.

Osnove molekularne biologije so dobro znane že vrsto let. Deoksiribonukleinska kislina (DNK) je dolga molekula, v kateri ima vsak organizem zapisan svoj genetski načrt in edina prtljaga, ki jo prinesemo na ta svet. Njen skelet tvorijo molekule sladkorja s petimi ogljikovimi atomi (pentoza) 2-deoksiriboze v ciklični obliki, ki so med seboj povezane prek negativno nabitih fosfatnih skupin. Na vsak sladkor je pripeta še ena izmed štirih osnovnih dušikovih baz - adenin, citozin,...

Science Blog - Lani ob takem času je NASA razburkala svetovno znanstveno srenjo z objavo, da so odkrili arzenove bakterije. V jezeru Mono so namreč našli bakterije, za katere se je izkazalo, da živijo v z arzenom izjemno bogatem okolju. Prva avtorica članka Felisa Wolfe-Simon s sodelavci je zaključila, da bakterije ne le preživijo v arzenovem okolju, kar ni nič novega, ampak ga vgrajujejo v svoje proteine in DNK. To postavlja na glavo poznavanje biologije in kemije živih organizmov, saj so doslej za osnovne gradnike veljali vodik, kisik, ogljik, žveplo, dušik in fosfor. Avtorji raziskave pa trdijo, da bakterije prav fosfor nadomeščajo z arzenom.

Mnogo znanstvenikov se s temi rezultati ne strinja in išče več razlag, v čem je bil poizkus pomanjkljiv in...

Slo-Tech - Človeška DNK sestoji iz približno treh milijard baznih parov, kar bi v računalniški kodi zasedlo približno 700 MB, upoštevaje, da lahko vsak bazni par predstavimo z dvema bitoma (ker imamo le štiri možnosti: deoksiadenozin, deoksicitidin, deoksigvanozin, timidin). Čeprav je več kot 97 odstotkov DNK neuporabne, v preostanku še vedno najdemo zapisanih okrog 25 tisoč genov. Zdi se kar precej za en CD, kamor bi nas lahko uploadali.

Načeloma velja grob približek, da imajo višje razviti organizmi večji genom (bakterija Escherichia coli ima le štiri milijone baznih parov dolgo DNK), a to ni vedno res. Tako ljudje nimamo največjega genoma, ampak ima mnogo rastlin precej obširnejši dedni material. Znanstveniki Jaume...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...