Slo-Tech - V Helsinkih so objavili končne rezultate eksperimenta z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD), ki je na Finskem potekal v letih 2017-2018. V tem času je 2000 nezaposlenih ljudi med 25. in 58. letom starosti prejemalo mesečni UTD, ki ni bil odvisen od njihovega finančnega stanja. To pomeni, da so 560 evrov prejemali vsi, ne glede na morebitno zaposlitev ali celo povišanje plače. Eksperiment je vključeval ljudi iz vseh delov države, ki se prihodki niso mogli odpovedati. Kontrolno skupino je predstavljalo 173.000 ljudi, ki so prejemali nadomestila brezposelnosti oziroma socialno podporo. Prve preliminarne izsledke so predstavili že lani in v glavnem ugotavljali kopico pozitivnih posledic.

Tudi končni rezultati, ki jih je razkrilo finsko ministrstvo za socialno delo in zdravje, ni skrivalo večjih presenečenj. Analiza podatkov, ki jo je izvedla Univerza v Helsinkih, razkriva, da je UTD izboljšal počutje prejemnikov. Ti so bili bolj zadovoljni s svojim življenjem in manj tesnobni....

Slo-Tech - Številne preizkuse smo že videli, sedaj pa v Kaliforniji razpravljajo o najbogatejšem tovrstnem preizkusu na svetu. V državnem zboru je predlog zakona o univerzalnem temeljnem dohodku, ki bi skorajda vsakemu polnoletnemu državljanu Kalifornije dodelil brezpogojni mesečni dohodek 1000 dolarjev. Za primerjavo: v Kaliforniji je minimalna plača 12 dolarjev na uro (kar znese okrog 2000 dolarjev bruto na mesec za polni delovni čas brez nadur), povprečna plača pa okrog 9000 dolarjev mesečno, a se močno razlikuje med posameznimi okrožji in mesti. Univerzalnega temeljnega dohodka ne bi prejemali upravičenci do državnega zdravstvenega zavarovanja Medi-cal, CMSP, kuponov za hrano CalFresh, socialne pomoči za družine CalWORKS in prejemniki nadomestila za brezposelnost. Program univerzalnega temeljnega dohodka bi se financiral iz 10-odstotnega davka na dodano vrednost, ki pa ne bi veljal za zdravila, medicinsko opremo, hrano, oblačila, izobraževalne vsebine in šolnine. Trenutno ima Kalifornija...

Slo-Tech - Na Finskem se je konec leta končal dvoletni eksperiment, v katerem je 2000 nezaposlenih ljudi prejemalo univerzalni temeljni dohodek (UTD) v višini 560 evrov. Preliminarne rezultate prvega večjega preizkusa, kakšen vpliv ima UTD na iskalce zaposlitve, so objavili včeraj, temeljitejše analize pa bomo dobili v začetku prihodnjega leta. Za zdaj kaže, da UTD ni pomembneje vplival na trg delovne sile ali zaposlenost prejemnikov.

Debate o UTD se večkrat pojavljajo, njegov cilj pa je poenostaviti sistem socialnih transferjev (dobil bi ga vsakdo) ter odpraviti past brezposelnosti. Današnja nadomestila za brezposelnost ali...

Slo-Tech - Pred petimi leti je v ugledni reviji New England Journal of Medicine izšla ena najpomembnejših raziskav o prehrani (PREDIMED), ki je dokončno ustoličila sredozemsko kuhinjo z olivnim oljem kot enega ključnih dejavnikov za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Pet let pozneje so raziskovalci po ponovni analizi podatkov ugotovili, da ni nobenih dokazov za trditev, da sredozemska kuhinja z olivnim oljem povzroča znižanje verjetnosti za nastanek teh bolezni. Odločili so se za najbolj drastično potezo in članek umaknili. V novem članku, ki na novo analizira iste podatke, govorijo le še o korelaciji, ne pa o vzročni zvezi.

Nobena skrivnost ni in tudi sporna ni ugotovitev, da imajo prebivalci mediteranskih držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob....

Slo-Tech - Vprašanje varnosti mobilnih telefonov je že od njihovega širšega razmaha pereča tema, ki kljub številnim študijam še ni dobila enoznačnega odgovora. Dosedanje raziskave niso pokazale, da bi bili mobilni telefoni pretirano škodljivi, a jih intenzivno uporabljamo šele kakšnih 20 let, zato daljših longitudinalnih študij še ni. Nasprotniki mobilnih telefonov pogosto poudarjajo, da četudi bi bilo tveganje izjemno majhno, se milijarde uporabnikov vseeno seštejejo v merljive posledice. Zagovorniki odvračajo, da že poletno sonce seva bistveno močneje od antene na mobilnem telefonu.

Ameriški Nacionalni program za toksikologijo (NTP) je izvedel dve obsežni...

theguardian.com - Večina današnjih služb v naslednjem desetletju ne bo več obstajala, predvsem zaradi vzpona umetne inteligence. Ta že danes na mnogih področjih prekaša ljudi in jim posledično že krade delovna mesta. Seveda se bodo pojavile nove službe, kot je recimo dizajner virtualnih svetov. Vendar bodo ta delovna mesta potrebovala nova znanja, kreativnost in prilagodljivost posameznikov. In težko si je predstavljati, da bo recimo 40-letni voznik taksija ali pa 40-letni prodajalec zavarovalnic polic zaradi pomanjkanja delovnih mest postal dizajner virtualnih svetov. Vendar, tudi če uspe nekdanjemu zavarovalničarju pridobiti potrebna znanja in uspešno opravi tranzicijo na novo delovno mesto, je hitrost razvoja tehnologije danes tako velika, da bo najverjetneje...

The Atlantic - Facebook je januarja 2012 en teden na 700.000 uporabnikih izvajal raziskavo njihovega počutja in vplivov nanj, ne da bi to vedeli. Raziskave, ki uporabljajo podatke s Facebooka ali drugih družabnih omrežij, niso nič novega, a v dosedanjih primerih so bile omejene na zbiranje obstoječih podatkov z družabnih omrežij. Facebook pa je v raziskavi aktivno posegel v vsebino, ki so jo videli njegovi uporabniki.

Zanimalo jih je, ali objave prijateljev, ki jih...

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....