New Scientist - Po zaslugi švicarskih znanstvenikov so trije paraplegiki delno shodili že kmalu po vsaditvi naprednejšega implantata za električno stimulacijo hrbtenjačnega živčevja. Spodbudna je predvsem hitrost, s katero se je pokazal učinek operacije, vendarle pa še ne gre za bistven preboj v tehnologiji.

Pri Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Lozani so z objavo v reviji Nature Medicine razkrili napredek, ki ga je v zadnjih letih zabeležil njihov Center za nevroprotetiko pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s pomočjo živčnih vsadkov. Trije pacienti, ki so bili popolnoma hromi od pasu navzdol in so jim ob hrbtenjačo vsadili nov tip implantata, so uspeli že na dan pričetka terapije nadzirati pred tem ohromele noge in hoditi s pomočjo hojice. Natančneje popisujejo primer Švicarja Michela Roccatija, ki je po hudi nesreči z motorjem pred petimi leti postal paraliziran od pasu navzdol. Vsadek je na univerzitetni kliniki v Lozani dobil avgusta 2020, prižgali pa so ga 11 dni pozneje, po...

IEEE Spectrum - Raba Cyberdynovega eksoskeleta HAL na floridski kliniki za rehabilitacijo kaže, da vaje ojačajo živčne signale skozi poškodovane predele in v splošnem izboljšajo gibanje pacientov.

Poškodbe hrbtenjače so eden poglavitnih načinov pohabljenja ponesrečencev v prometnih nezgodah, zato v razvoj njihovega zdravljenja vlagamo veliko sredstev, kar v zadnjih letih naposled začenja streči z rezultati. Če odmislimo eksotičnejše metode, se bo bržkone najprej razširila raba eksoskeletov, ki bodo poškodovanim pomagali pri gibanju. Doslej ni bilo jasno, ali bodo pacienti za vekomaj priklenjeni na takšen visokotehnološki "hodeči invalidski voziček", ali pa bi jim lahko dejansko pomagal zopet shoditi....

IEEE Spectrum - S posebno oblikovano elektrodo, ki jo v možgane potisnejo skozi žile, so v poskusih na ovcah uspešno izvedli možgansko stimulacijo. To obeta novo generacijo nizko invazivnih možganskih vsadkov.

Možganska stimulacija (DBS - Deep Brain Stimulation) je medicinska metoda, pri kateri globoko v možgane vstavimo elektrode, ki z električnimi impulzi nadzorovano spreminjajo njihovo delovanje. Na ta način že dobrih dvajset let zdravimo med drugimi Parkinsonovo bolezen, epilepsijo in tresavico. Seveda pa gre zaradi invazivnega posega v možgane za tvegan postopek, ki ima za rezultat lahko tudi vnetje ali zavračanje tujka. Zato po svetu poteka več raziskovalnih projektov za oblikovanje novih, manj...

Slo-Tech - Raziskovalci iz ZDA so na podganah uspešno izvedli prvi praktični preizkus elektronskih vsadkov, ki se čez čas neškodljivo raztopijo v telesu.

Biorazgradljive materiale medicina pozna že dlje časa, saj se uporabljajo za vse od šivov do opornih elementov. Takšna pomagala, ki se po opravljeni nalogi sama raztopijo v telesnih tekočinah, so zaželena, ker z njimi odpade potreba po dodatnih operativnih posegih za njihovo odstranjevanje. Večinoma jih sestavljajo...

IEEE Spectrum - Na ameriški kliniki Mayo so z uporabo hrbtenjačnega vsadka za stimulacijo živčnih signalov dosegli, da je možakar s popolnoma paraliziranimi nogami spet delno shodil.

Hromeče poškodbe hrbtenjače so ena največjih tarč medicine. Po svetu poteka množica raziskovalnih projektov, ki so v zadnjem desetletju že postregli s preboji, najsigre za uporabo presaditve celic, branja možganskih živčnih signalov ali raznih vsadkov.

Nova dobra novica pri rabi implantov prihaja s klinike Mayo v Minnesoti. Tam so dosegli, da je paraplegik Jered Chinnock po postopku s stimulacijo hrbtenjačnih signalov ob pomoči hodulje prehodil nekaj čez sto metrov. Zdravniki so priredili že obstoječi vsadek, ki ga predpisujejo bolnikom s kroničnimi bolečinami hrbta in jača...

Slo-Tech - V British Journal of Cancer je bil pred kratkim objavljen članek z naslovom Detection of lung, breast, colorectal, and prostate cancers from exhaled breath using a single array of nanosensors.

Kot je bilo namreč že predhodno znano, različne vrste raka oddajajo različne "vonje" oz. hlapne organske spojine. Izraelski raziskovalci Peng, Hakim, Broza1, Billan, Abdah-Bortnyak, Kuten, Tisch in Haick pa so sedaj razvili posebne nanosenzorje, s pomočjo katerih je mogoče v izdihani sapi pacienta zaznati ustrezne hlapne...

TG Daily - Raziskovalci iz University of Lleida so razvili prototip za prepoznavanje ponarejenih evrskih kovancev s pomočjo optičnega senzorja iz miške.

Za uspešno prepoznavanje je potrebno imeti optični senzor z resolucijo vsaj 15x15 pixlov, najbolj pa se obnesejo LED ali infrardeči senzorji. Naprava s pomočjo senzorja odčita površino kovanca ter jo primerja z originalom, pri tem pa je odstotek uspešnosti prepoznave enak, kot pri strokovnjakih za prepoznavanje ponarejenega denarja.

engadget - Phoenix, razvijalec mnogih varnostnih programčkov in en glavnih razvijalcev BIOSev (poleg Awarda), je najavil nov način zaklepanja računalnikov. Vse, kar potrebujete, je mobilni telefon z vklopljeno Bluetooth povezavo (ter seveda Bluetooth vmesnik v računalniku) in nameščen njihov program, Phoenix Freeze. Program s pomočjo Bluetooth povezave nato preverja, če je mobilni telefon (dovolj) blizu, če pa se iz kateregakoli razloga oddalji, računalnik zaklene (pokaže se log-on screen) oz. vklopi bolj zeleni način pripravljenosti (z namenom varčevanja baterije). Ko se uporabnik spet vrne oz. dovolj približa, se računalnik avtomatsko odklene oz. ponovno zažene, brez uporabnikove intervencije. Nastaviti je moč tudi (okvirno) razdaljo, pri kateri se zgodi odklep in zaklep, slednje pa program dobi iz moči signala.
Programček je trenutno na voljo le za Windows Vista in XP, nič pa vam ne prepečuje, da ne bi z enim mobilnikom hkrati zaklepali večih prenosnikov.

OS X ima baje podobno zmogljivost...

Slashdot - Vassilis Kostakos in Panos A. Kostakos iz britanske University of Bath sta pred kratkim pripravila članek z naslovom Intelligence gathering by capturing the social processes within prisons.

V članku predstavljata tehnologijo za beleženje gibanja posameznikov s pomočjo tehnologije Bluetooth. Cilj zbiranja teh podatkov naj bi bilo predvsem zbiranje informacij o socialni mreži posameznika, torej o tem s kom, kdaj in kako pogosto se posameznik druži.

Tehnologijo sta razvila za uporabo v zaporih, povod za idejo pa je bil teroristični napad v Madridu leta 2004. Po napadu se je namreč izkazalo, da sta se vodja teroristične celice, ki je izvedla napad, Jamal Ahmidan, in Jose Emilio Suarez Trashorras, ki je priskrbel razstrelivo, uporabljeno v napadu, spoznala leta 2001 v zaporu ter bila potem rekrutirana v maroško teroristično skupino povezano z Al-Kajdo.

Tehnologija naj bi tako omogočila zbiranje obveščevalnih podatkov o aktivnostih terorističnih in kriminalnih skupin v zaporih,...

ZDNet - Poleg nevgrajene podpore za Javo pa to ni edina dobrota, ki manjka Internet Explorerju, priloženemu Oknom XP. Microsoft je namreč že z IE 5.5 onemogočil podporo pluginom, še vedno (beri: še bolj) pa so podprti Microsoftovi vsadki ActiveX.

v Wall Street Journal-u je bil celo objavljen članek, kjer Microsoft trdi, da je to storil zaradi 'večje varnosti', vendar pa nikjer ni bila omenjena kakršnakoli težava oz. luknja.

Moje skromno mnenje je precej nevtralno. Namreč, le malokrat se strinjam z onimi anti-Microsoftovci, in deloma tudi tukaj. Namreč, Internet Explorer je Microsoftov izdelek, in zatorej se mi ne zdi prav nič sporno, če nekatere '3rd party dodatke' (beri: Javo in podobno) podprejo le posredno. Ne vem - ko je Netscape 6 opustil del podpore za sloje (layerje), se ljudje niso preveč kregali... Morda zato, ker ga nihče ne uporablja? :]] Klik!