Space - Petnajstega septembra bo v vesolje še zadnjič poletela raketa Delta II, kar je že sam po sebi omembe vreden dogodek. Delta II je namreč človeštvu služila vse od leta 1989, "tja gori" pa je ob kopici satelitov ponesla tudi roverja Opportunity in Spirit, pionirja robotskega raziskovanja planeta Mars.

Tokrat bo tovor predstavljal tehnološko dovršen satelit imenovan ICESat-2, katerega glavno orodje bo laser za spremljanje stanja ledenih površin na zemeljski obli. ICESat-2 bo nadomestil originalnega ICESata, ki je misijo začel leta 2003, končal pa jo je pred osmimi leti. Vmes je Nasa debelino ledenih plasti spremljala s pomočjo operacije IceBridge, ki so jo nad posebej zanimivimi predeli našega planeta, kot je denimo Grenlandija, izvajala posebej zato opremljena...

Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 10¹⁴ km³, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

SpaceWeather - Sateliti imajo po koncu svoje življenjske dobe tri možnosti, kaj se bo z njimi zgodilo. Upravljavci jih lahko odstranijo iz orbite in pošljejo nazaj na Zemljo (deorbit manoeuvre), lahko jih pošljejo v višje ležečo pokopališko orbito, najslabše pa je, če satelit popolnoma odpove poslušnost in ostane neodziven v svoji orbiti, ki brez možnosti popravkov počasi degradira. Slednje se je zgodilo tudi z nemškim satelitom ROSAT, ki je bil v vesolje s Cape Canaverala izstreljen leta 1990 in potem leta 1999 odpisan. Ta konec tedna bo padel nazaj na Zemljo.

ROSAT je kratica za Röntgensatellit, kar tudi dobro opisuje njegovo poslanstvo. Vseh devet let delovanja je v rentgenskem spektru slikal vesolje in z rezultati njegova dela v letih 1990-1991 je bila pripravljena spodnja fotografija,...

BBC - Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj ob 15.57 po srednjeevropskem poletnem času z izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu v vesolje izstrelila Cryosat-2. Izstreljeni satelit je dvojnik prvotnega Cryosata, ki je leta 2005 ob izstrelitvi zaradi človeške napake v programiranju nosilne rakete padel nazaj na Zemljo. Neuspela izstrelitev je uničila 136 milijonov evrov vreden satelit, a so kmalu začeli graditi njegov nadomestek.

V Franciji in Nemčiji sestavljen Cryosat-2 bo meril hitrost spreminjanja količine ledu na morjih in kopnem na Arktiki in Antarktiki. Površino, na kateri se led razprostira, ni težko izmeriti, bistveno težje pa je oceniti njegovo debelino. Za to bo satelit ocenil razliko v višini med ledom in vodno gladino....

NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan...