NASA - Človeštvo je doseglo nov mejnik in prvič vstopilo v Sončevo atmosfero. Podvig je uspel Nasini sondi Parker Solar Probe že aprila, a je bilo treba počakati na stvarne podatke s plovila.

Leta 2012 je sonda Voyager 1 vstopila v medzvezdni prostor in s tem zapustila območje Sončevega vetra, torej toka delcev, ki jih navzven pošilja naša zvezda. Letošnjega aprila je druga sonda, Parker Solar Probe, prav tako vtopila v območje brez Sončevega vetra - toda na drugi strani, preblizu Soncu. Vstopila je namreč v korono, kakor imenujemo Sončevo najvišjo raven atmosfere. Dogodek se je pripetil že 28. aprila, ob osmem mimoletu zvezde, toda vse do sedaj je trajalo, da so raziskovalci podatke z naprave pretočili domov in jih primerno preučili. Izsledke so objavili na jesenskem srečanju Ameriške geofizikalne zveze v New Orleansu in popisali v članku za Physical Review Letters.



Znanstveniki so se pohvalili, da so se "dotaknili Sonca", kar niti ni tako pretirana trditev. Treba je namreč vedeti,...

ESA - Prejšnji teden je proti središču našega osončja poletela evropska opazovalna sonda Solar Orbiter, ki bo delala družbo plovilu Parker in s kamerami zrla naravnost v Sonce - upajmo, da tudi v njegova pola.

Konec lanskega leta so znanstveniki razkrili nova prelomna spoznanja o naši zvezdi, do katerih so se dokopali skozi Nasino misijo Parker, ki obenem tudi veselo podira rekorde v približevanju Soncu. Toda to je bil šele uvod v novo dobo Sončevega raziskovanja, saj bomo kmalu imeli na razpolago še več naprav. Prejšnji teden je tako iz Cape Canaverala na raketi Atlas V v vesolje poletela sonda Solar Orbiter, pol milijarde evrov vreden evropski projekt, ki bo Parkerja dopolnjeval z opazovanjem na razne drugačne načine. Medtem ko ameriško plovilo ne more gledati neposredno v zvezdo, temveč prvenstveno "od strani" opazuje sončev veter, pa bo Solar Orbiter prva naprava, s katero si bomo upali od blizu pogledati direktno v razbeljeno središče.

Čeprav Orbiter Soncu ne bo prišel tako blizu...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

NASA - Na spletnem kanalu NASE smo lahko danes v živo spremljali prenos izstrelitve sonde Parker (Parker Solar Probe), ki naj bi bila v vesolje poletela ob 9.57 po slovenskem času. Ob zadnjem preverjanju pripravljenosti so naleteli na nekaj težav, zato je izstrelitev obstala na T-00:04:00 in bila začasno preložena. Današnje okno za izstrelitev je trajalo približno eno uro in ker v tem času niso uspeli odpraviti napake, bodo ponovno poizkusili jutri ob 9.30 po slovenskem času. Izstrelitev si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu na kanalu NASA.

Na raketi Delta IV Heavy bo Parker začel potovanje proti Soncu, ki se mu bo približal na šest milijonov kilometrov (ali 0,04 astronomske enote). Gre za najbolj ambiciozno misijo na Sonce, saj se mu...

NASA - Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank,...

Slo-Tech - Težko pričakovana krstna izstrelitev težkonosilne rakete Falcon Heavy je v popolnosti uspela. Po začetni negotovosti, ko so morali zaradi bočnega vetra vzlet prestaviti za dobri dve uri, je ob 21.45 s ploščadi v Cape Canaveralu na Floridi poletela raketa Falcon Heavy. Gre za novo raketo z največjo nosilnostjo, v kateri so združili tri obstoječe rakete Falcon 9. Zgodovinski rekord pa ima seveda Saturn V. Vzlet so v živo prenašali po internetu, kjer si ga je ogledalo več sto tisoč ljudi.

SpaceX sicer vedno poskrbi za veliko publicitete, a to pot so bili upravičeno bahavi. Falcon Heavy lahko v nizko orbito prepelje 64 ton tovora, v geostacionarno orbito pa osem ton. Že od začetka razvoja imajo inženirji v mislih tudi...

NASA - ...

BBC - Danes ob 12.34 po našem času bi morali z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani v orbito poslati prva satelita za evropski navigacijski sistem Galileo, ki bo predstavljal konkurenco ameriškemu GPS-u. Zaradi težav pri polnjenju rakete Sojuz z gorivom so izstrelitev v zadnjem hipu preložili za 24 ur, podrobnejše informacije podjetja Arianespace, ki raketo upravlja, pa pričakujemo v naslednjih urah.

Sistem Galileo ima svoje začetke v letu 2003, ko sta se EU in Evropska vesoljska agencija (ESA) odločili, da je odvisnost evropske civilne in vojaške satelitske navigacije od ameriškega vojaškega GPS-a nedopustna, saj ga lahko ZDA kadarkoli izključijo ali mu z motenjem zmanjšajo natančnost. Rodil se je projekt 30 evropskih...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA bo danes ob 22.50 uri z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala raketoplan Discovery na misijo STS-133. Med 11 dni trajajočo misijo bo raketoplan na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) zadnjikrat pripeljal večnamenski logistični modul Leonardo, ki je bil prilagojen, da bo trajno ostal na ISS. Druga oprema so še ExPRESS Logistics Carrier 4,