Slo-Tech - Danes ponoči, če bo šlo vse po načrtu natanko ob 1.14 po slovenskem času, se bomo nekolikanj približali fikciji iz filmov. Vesoljsko plovilo DART bo trčilo z asteroidom Dimorphos, kar bo malce spremenilo njegovo orbito. NASA bo s tem preizkusila, kako v praksi deluje odvračanje asteroidov iz orbit, kar bi v neki nedoločni prihodnosti lahko pomagalo pri reševanju zagate, če bi kakšen čisto po filmsko letel proti Zemlji.

Vložki so namreč izjemni. Čeprav je Zemlja redno izpostavljena bombardiranju iz vesolja, škode ni, dokler so izstrelki dovolj majhni, da izgorevajo v atmosferi. Zaradi velikanskih hitrosti pa se položaj nepredstavljivo zaostri, če kaj trešči na površje. Že asteroid s premerom nekaj sto metrov bi zradiral kakšno mesto, večji padci pa bi ustvarili velikanske kraterje in vplivali na široko področje. Lahko bi se zgodila celo nuklearna zima, če bi v ozračje dvignil dovolj prahu, ki bi zastrl sonce. Trki velikanov so zelo redki, a so se že dogajali. Eden je bržkone ustvaril Luno, drugi je izbrisal dinozavre, tretji je zarisal 180 kilometrov velik krater v Mehiškem zalivu.

Zato bo današnja generalka nadvse pomembna. DART pomeni Double Asteroid Redirection Test in bo treščil v sistem dveh asteroidov. Dimorphos ima...

NASA - S kalifornijske obale je v sredo zjutraj poletela Nasina misija DART, s katero bodo preizkusili, ali je mogoče pot potencialno nevarnih asteroidov dovolj spremeniti tako, da se vanje zaletimo.

Čeprav lahko večji asteroidi s padcem na Zemljo teoretično povzročijo kataklizmične dogodke, od katerih je eden v preteklosti verjetno tudi ugonobil dinozavre, pa so na kozmični časovni skali to precej redki pripetljaji. V človeški zgodovini ga še ne beležimo in z dokajšnjo verjetnostjo nam v prihodnjem stoletju tudi ne preti takšna nevarnost, čeprav je po drugi plati tudi res, da več kot polovice vesoljskih predmetov, ki se bodo do leta 2100 približali Zemlji, še nismo odkrili. Obramba pred asteroidi kotira precej visoko na spisku želja ameriške javnosti in ko je pred petimi leti šef Nasinega direktorata za znanost postal Thomas Zurbuchen, je potrojil proračun za takšne odprave, na 150 milijonov dolarjev. Prvi sad dela je odprava DART, za Double Asteroid Redirection Test, s katero...

Slo-Tech - Francosko podjetje ThrustMe je v vesolju uspešno preizkusilo prvi prototip ionskega motorja, ki namesto ksenona uporablja jod, kar obeta manjše dimenzije in nižjo ceno tovrstnih satelitskih pogonov.

Klasični raketni motorji lahko proizvedejo velikanske potisne sile, potrebne za hitro premagovanje Zemljine težnosti ob izstrelitvah v vesolje, a imajo hkrati nizko učinkovitost, ki se kaže v ogromnih rezervoarjih za gorivo. V mikrogravitaciji vesolja namesto tega uporabljamo varčnejše vrste pogonov, kot so električni, oziroma ionski. Ti že od svojih začetkov delujejo po enotnem principu: gorivo v obliki plina se ionizira in skozi naelektreno rešetko pošlje iz plovila, s čimer pride do spremembe gibalne količine. Potisk je v primerjavi s kemičnimi raketnimi motorji neznaten, a ga lahko vzdržujemo zelo dolgo časa, kar nazadnje pripelje do visokih hitrosti, ker v vesolju praktično ni upora. Najpogostejša izbira za gorivo ionskih motorjev je ksenon, ki pa je redek in s tem drag element,...

Slo-Tech - Japonsko plovilo Hayabusa 2, ki je septembra prvikrat pristalo na asteroidu, je to storilo še vdrugo. Misijo so izstrelili decembra 2014, ki je potem skoraj štiri leta potovala do asteroida Ryugu. Septembra lani sta na površju pristala dva roverja iz te misije, februarja letos (po prvotnih načrtih bi morala že oktobra lani) pa še celotna sonda MASCOT (Mobile Asteroid Surface Scout).

Sedanji pristanek pa predstavlja pomembno prelomnico, saj gre za prvo vzorčenje kateregakoli asteroida pod površjem. Ker je plovilo enkrat že pristalo in nabralo vzorce, je bil tokratni pristanek še bolj tvegan, saj bi lahko ob katastrofi izgubili že nabrane vzorce. Hayabusa 2 se je na površje spustila v bližini središča umetnega kraterja, ki ga je bila ustvarila 5. aprila. Tudi...

Slo-Tech - Če smo pred slabim letom pisali, da je japonska sonda Hayabusa 2 prispela do cilja, ko se je utirila v orbito okrog asteroida Ryugu, lahko sedaj dodamo, da je prispela na cilj. Hayabusa 2 je danes uspešno pristala na asteroidu, ki je od Zemlje oddaljen več ko 300 milijonov kilometrov. Po prvotnih načrtih bi bila morala Hayabusa 2 pristati že oktobra, a se je površina asteroida izkazala za zahtevnejšo od pričakovanj. Vseeno jim je danes okrog 0.30 po slovenskem času uspel "idealen pristanek v najboljših pogojih", je pojasnil vodja projekta Yuichi Tsuda.

Dodal je, da so uspešno izstrelili tudi prvi naboj (petgramski naboj iz tantala). S tem so dvignili prah s površja, ki ga bo sonda sedaj nabrala in kasneje pripeljala...

Slo-Tech - Po načrtu je tudi večji desetkilogramski rover MASCOT uspešno pristal na asteroidu Ryugu, kamor sta se pred dvema tednoma uspešno ugnezdili vozili Rover-1A in Rover-1B, ki tehtata vsak dober kilogram. MASCOT, ki so ga s pomočjo Francozov razvili Nemci, uporablja le baterije, zato lahko deluje vsega en dan. Za pristanek se je sonda Hayabusa 2 približala površju na vsega 50 metrov (sicer kroži 20 kilometrov nad površjem) in spustila MASCOT-a, da je padel na asteroid. Spričo šibke gravitacije se je nežno dotaknil površja. Vodja projekta MASCOT Tra-Mi Ho je dejal, da bolje ne bi moglo iti.

Sedaj je MASCOT že utihnil, ker je imel dovolj energije za manj kot cel dan delovanja. V tem času je uporabljal svoje štiri instrumente: kamero...

Slo-Tech - Včeraj je japonska vesoljska misija Hayabusa 2 dosegla enega izmed vrhuncev, saj sta roverja uspešno pristala na asteroidu Ryugu. Hayabusa 2 je na pot iz vesoljskega centra Tanegašima krenila pred štirimi leti, junija letos pa prispela na cilj, to je v orbito okrog asteroida. Ryugu je asteroid tipa C, ki je približno oktaedrične oblike in meri dober kilometer. Asteroid se vrti z obhodnim časom 7,5 ure, tako da pristanka vrtenje ni bistveno oviralo. Predhodnik Hayabusa 1 je pristal na Itokawi, ki je bila asteroid tipa S.

Na asteroidu bodo pristali štirje roverji. Rover-1A in Rover-1B, ki tehtata vsak dober kilogram, sta uspešno pristala včeraj. Večji MASCOT, ki ima skoraj deset...

Slo-Tech - Japonska sonda Hayabusa 2 je po več kot tri leta dolgem potovanju prispela do cilja. Asteroidu Ryugu se je približala na razdaljo manj kot 10 kilometrov, kar zadostuje za začetek podrobnega ogleda površja. Sedaj bo dober mesec dni krožila okrog asteroida in ga fotografirala z vseh možnih koncev. Pomembne bodo tudi meritve gravitacijskega polja, ki ga pri tako majhnih predmetih nepravilnih oblik ni mogoče vnaprej natančno izračunati. Vse to so ključni podatki, na podlagi katerih bodo v vodstvu misije odločili, kam pristati.

Ryugu je asteroid nenavadne oblike. Od daleč smo najprej sklepali, da je sferičen, ker boljših posnetkov pač nismo imeli. Ko se je Hayabusa 2 približala na približno 300...

Slo-Tech - Pred štirimi leti je iz vesoljskega centra Tanegašima na dolgo pot krenilo plovilo Hayabusa 2, ki je sedaj prispelo čisto blizu svojega cilja. Gre za naslednika misije Hayabusa, ki jo je Japonska v vesolje poslala leta 2003 in se je sedem let pozneje vrnila s prvim in doslej edinim vzorcem asteroida. Japonci so edini, ki jim je uspelo pripeljati kose kakšnega asteroida na Zemljo. Evropska Rosetta namreč ne bo nikoli prispela domov.

Hayabusa 2 je podobna misija. Potuje do asteroida Ryugu, ki se mu je sedaj že dovolj približala, da smo dobili prve posnetke. Od Ryuguja je oddaljena še...

Science Magazine - Raziskovalci si še vedno belijo glavo z vprašanjem, kako to da je na Zemlji toliko vode oziroma od kod se je vzela. V meglici, iz katere so se oblikovali Sonce in planeti Osončja, je bilo vode sicer veliko, a Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja. Pričakovali bi, da bo v zgodnjem stadiju nastajanja planeta Sonce vso vodno paro odpihnilo in Zemlja bi morala biti suha, pa ni. To pojasnjujeta dve teoriji - bodisi je Zemlja nekako obdržala prvotno vodo bodisi so kasneje suh planet namočili asteroidi ali kometi, ki so nanj zanesli vodo. Bistveno vprašanje pa je, katera izmed njiju je pravilna. Nove raziskave vprašanje spet zapletajo.

V prid prvi teoriji govorijo odkriti veliki podzemeljski rezervoarji vode. Raziskave so pokazale, da bi se voda v nekatere kamnine...

Slo-Tech - Sonda Nova obzorja (New Horizons) se hitro bliža Plutonu, ki se mu bo najbolj približala v torek ob 13.50 uri po slovenskem času. Pluton je daleč in tudi Nova obzorja so na poti že zelo dolgo. Prva sonda, ki se bo Plutonu zelo približala, je namreč na pot krenila že januarja 2006. Tedaj je bil Pluton še planet, a so ga že istega leta prekrstili v pritlikavi planet.

Desetletno potovanje Novih obzorij s hitrostjo 14 kilometrov na sekundo (glede na Sonce) je bilo zelo zanimivo in polno preobratov. Izstrelitev so morali že na začetku preložiti, da so preverili kerozinske rezervoarje na...

NASA - Danes se je v orbito okoli pritlikavega planeta Cerera utirilo plovilo Zora (Dawn), ki ga je NASA izstrelila leta 2007 proti Cereri in Vesti. To je prvo utirjenje v katerikoli pritlikavi planet. Evropska vesoljska agencija je sicer že lani pristala na kometu.

Zora se je danes Cereri približala na 61.000 kilometrov. Do tja je potovala sedem let in pol ter v tem času premagala 4,9 milijarde kilometrov. V letih 2011-2012 je Zora krožila okrog ogromnega asteroida Vesta.

Zgodovina odkritja Cerere je zanimiva in kaže na spreminjajoče percepcije in definicije. Odkril jo je italijanski astronom...

Slo-Tech - Danes ponoči so iz vesoljskega centra Tanegašima na Japonskem z nekajdnevno zamudo izstrelili plovilo Hayabusa 2, ki bo v okviru nemško-japonske misije doseglo asteroid in nanj poslalo sondo.

Izstrelitev je bila načrtovana za nedeljo, a so jo zaradi slabega vremena izvedli šele danes ob 5.22 uri po slovenskem času. Misija bo vrhunec dosegla julija 2018, ko bo plovilo doseglo dober kilometer velik asteroid 1999 JU3, nato pa bo tam ostalo do decembra 2019. Pred tem bo Hayabusa 2 kar trikrat obkrožil Sonce in decembra prihodnje leto tudi letel mimo Zemlje. Misija se bo zaključila decembra 2020, med povratkom na Zemljo pa bo šel še enkrat okrog Sonca. Hayabusa 2 se ne bo vrnil, ampak se bo Zemlji le...

Slo-Tech - Danes sta na sporedu kar dva vesoljska dogodka, ki sta oziroma še bosta poskrbela za veliko dvignjenega prahu. Zjutraj je Rusijo zajel dež meteoritov, ki so povzročili precej gmotne škode in poškodovali nekaj ljudi. Nad Uralom je meteorit z ocenjeno maso 10 ton na višini 55 km večkrat eksplodiral, nakar je padel na Zemljo. Manjši delci so v atmosferi zgoreli, večji pa ne. Ti so dosegli Zemljo in padli na širšem območju pokrajine Čeljabinsk v Rusiji, kjer so razbijali šipe, poškodovali avtomobile in fasade ter povzročali motnje v telekomunikacijah. Poškodovanih je bilo precej ljudi, okoli 1000 jih je poiskalo zdravniško pomoč. Huje ranjeni sta dve osebi. Na spletu se je znašla kopica posnetkov, ki prikazujejo padec gorečih delcev...