Slo-Tech - Novosti v Beležnici se kar množijo in vrsto let zaspani urejevalnik (neoblikovanih) besedil doživlja drugo pomlad. Najnovejši dodatek sta možnosti samodejnega popravljanja (autocorrect) in preverjanja črkovanja (spellchecker), ki ju je Microsoft dodal v prihajajočo verzijo Windows 11. Novosti že lahko vidimo v kanalih Canary in Dev, ki sta namenjena preizkuševalcem prihajajočih funkcionalnosti. Sčasoma si bosta utrli pot tudi do redne verzije.

Zakaj se je Microsoft odločil vdahniti drugo življenje Beležnici, nikoli niso javno komentirali. A odkar je WordPad pristal na smetišču zgodovine, je Windows brez osnovnega urejevalnika besedil, ki bi imel kakšno funkcijo. Manko sta uspešno zapolnjevala Notepad++ in Notepad2, ki pa sta seveda konkurenčna izdelka tretjih razvijalcev. Microsoft je zato prenovil Beležnico še sam.

Funkciji delujeta podobno kot v resnejših pisarniških paketih. V dnevniških datotekah in pri urejanju kode bosta seveda izključeni, pri besedilu pa ne....

Microsoft - Ena izmed stvari, ki jih Windows počne pravilneje od Linuxa in MacOS-a, je zaključevanje vrstic v tekstovnih datotekah. Ironično je prav to razlog, da v privzetem urejevalniku golega besedila Beležnici tekstovne datoteke teh dveh operacijskih sistemov niso videti lepo. V Beležnici je vsebina teh datotek stisnjena v eno vrstico. Razlog je nekompatibilnost znakov za novo vrstico. In to se bo v novi verziji Windows z novo Beležnico spremenilo.

Na pisalnih strojih je bilo treba za prehod v novo vrstico storiti dvoje. Treba se je bilo premakniti na začetek vrstice, kar označuje ukaz CR (carriage return), potem pa je bilo treba papir prestaviti za eno vrstico, kar stori ukaz LF (line feed). Zato Beležnica in Windows nasploh še danes vrstice zaključujeta s tema ukazoma - na koncu...

Slo-Tech - Mozilla je držala obljubo in nov pogon za brskalnike Servo pripeljala do prvih verzij, ki so primerne za preizkušanje javnosti. Servo je namreč prispel do tako imenovanega Nightly build stadija, kar pomeni, da ga lahko preizkuša vsakdo, čeprav se bodo za to najverjetneje odločili zgolj razvijalci. Koda za Servo je napisana v programskem jeziku Rust.

Trenutno je Servo na voljo za Linux in macOS, kmalu pa bosta sledili tudi inačici za Windows in Android. Namestitev je enostavna, če sledimo navodilom v namestitveni mapi. Trenutna verzija je še zelo preizkusna, zato številnih strani še ne bo prikazala pravilno, a to je pričakovano in namerno. Tudi uporabniški vmesnik je okleščen do obisti, saj kaj dosti več od vrstice za naslov in menija...

Microsoft - Avtomatizacija opravil s skriptami v bashu je eno izmed področij, kjer je Linux še vedno krepko pred Windows. Nič več, so se odločili v Redmondu, zato so v poletno nadgradnjo z imenom Windows 10 Anniversary Edition (kodno ime Redstone) vključili polno emulacijo basha. Res je, v Windows 10 bo kmalu mogoče uporabljati iste ukaze kot v Linuxovem terminalu, kot so grep, awk ali celo Python in Git.

Windows 10 bo dobil čisto nov WSL (Windows Subsystem for Linux), na katerem bo tekel Canonicalov ubuntujevski vmesnik. Microsoft sicer opozarja, da je WSL za zdaj še v beta stadiju in da vse bash skripte ne bodo nenadoma magično v popolnosti tekle na Windows, se pa želijo temu približati. Tudi integracija ne bo popolna, tako da iz basha ne...

Slashdot - Vsi, ki nekoliko bolj intimno poznate Microsoftov Access, se strinjate, da gre za izjemno priročno orodje, s katerim lahko na preprost način in brez velikih naporov upravljamo podatkovne zbirke. V Linuxu je dolgo trajalo žalostno obdobje pomanjkanja takega orodja, a je podjetje theKompany izdelalo zamenjavo za Access, ki sliši na ime Rekall in je na voljo tudi za Windows in MacOS X. Kljub temu pa izdelek ni množično razširjen, ker je plačljiv, kar je seveda dokaj netipično za Linux. Na srečo pa smo dočakali prijetno presenečenje, saj je theKompany odprl Rekall in ga zdaj izdaja pod licenco GPL. Torej, če potrebujete Access v Linuxu ali pa njegov brazplačen približek za Windows in MacOS X, veselo na domačo stran nove skupnosti razvijalcev!

Linux Journal - Najprej lep pozdrav vsem. Danes je zagotovo eden izmed pomembnejših dni v mojem življenju, saj bom začel pisati novice za Slo-tech (hja vajenci vedno začnejo pri dnu kajne). No da vam ne bo postalo slabo od mojega nakladanja, pa se vrnimo h konkretnim stvarem. Tukaj je prva novica:

Tokrat sem naletel na zanimivo navico, ki ponuja zanimivo branje. Nič suhopranih testov, dolgih nakladanj, le čisti užitek. Govori namreč o prihodnosti Linuxa kot desktop variante. Gotovo že poznate Linuxovo že skoraj pravljično stabilnost in kup dobrot, ki jih ponuja. Od GNU public licence do tega, da je popolnoma zastonj. Po teh dejstvih sodeč bi lahko sklepali, da se konkurenci ne piše dobro. Pa vendarle se je Linux prijel le v delovnih postajah in visokozmogljivih strežnikih. Zakaj ljudje raje posegajo po konkurenci, kot pa po Linuxu. Odgovor je samo eden: prijaznost do uporabnika. Velika večina ljudi ve, da Linux ni ravno prijazen do novincev. Vse preveč je varnostnih problemov in nastavljanja...