Slo-Tech - Slušalke z odpravljanjem šuma so v zadnjih letih postale izjemno popularne, saj omogočajo bolj zbrano in umirjeno poslušanje vsebin tudi v hrupnih okoljih, denimo na javnem prevozu. Pričakovali bi, da so za sluh blagodejne, saj lahko vsebino poslušamo pri nižji jakosti. A raziskovalci preverjajo, ali imajo tudi temne plati. Tovrstne slušalke bi lahko bile povezave z motnjami v procesiranju zvokov v možganih (auditory processing disorder, APD), a dokazov še nimajo.

APD sicer ni nova motnja, jo pa po navadi diagnosticirajo že pri otrocih. Gre za težavo pri lociranju, od kod izvirajo zvoki, razumevanju govora v hrupnih okoljih in podobno. Okvarjeni del ni uho, ki je fiziološko normalno, temveč gre za motnje pri procesiranju v možganih. V zadnjem času pa se je povečalo število primerov, ki jih odkrijejo pri odraslih ljudeh, zaradi česar so raziskovalci začeli iskati novejše okoljske dejavnike. Seveda pa bi lahko več diagnosticiranih primerov pripisali tudi boljšemu poznavanju te...

Slo-Tech - Raziskovalci na MIT so razvili vmesnik za komunikacijo z računalnikom, ki lahko prepoznava besede, ki jih ne izgovorimo, temveč si jih le predstavljamo v možganih. Gre za prenosno napravo, ki si jo nadenemo na glavo in vsebuje elektrode, ki zaznavajo nevromišične signale na čeljusti in obrazu. Ko si besede "izgovorimo v glavi", se pojavijo značilni signali, ki jih lahko naprava prepozna. Drugače povedano: če si predstavljamo, da smo izgovorili neko besedo, se naše mišice minimalno zdrznejo, česar človek ne more opaziti, lahko pa naprava zazna pripadajoče električne signale. S strojnim učenjem jo potem naučimo, kaj kateri pomeni, tako da jih je sposobna korelirati z dejanskimi besedami. Naprava se imenuje AlterEgo.

Povratna komunikacija...

Extremetech - Raziskovalni oddelek Walt Disneyja, Disney Research, je predstavil novo tehnologijo Touché (znanstveni članek), ki razširja uporabnost klasičnih na dotik občutljivih zaslonov. Osnovni kapacitivni na dotik občutljivi zasloni lahko zaznajo dotik, ker se z dotikom spremeni njihova kapacitivnost. To detektorsko vezje zazna, saj se spremeni odziv na izmenični tok pri dani frekvenci. Ker se uporablja le ena frekvenca, imajo ti zasloni le dve možnosti - signal (dotik) je ali pa ga ni. Disney Research pa je razvil tehnologijo, ki zazna tudi vrsto dotika ali po domače, kako močno in na kakšen načni predmet zgrabimo.

Delovanje sistema najlepše opiše kar njihov videoposnetek (glej spodaj), a vseeno povzemimo. Namesto ene frekvence sedaj uporabimo spekter frekvenc in merimo odziv (posredno spremembo kapacitivnosti, neposredno pa tok in napetost ter njuno...

Nature - Običajno pišemo o novih odkritjih na področju baterij, ko raziskovalci odkrijejo nove načine, kako vsaj v teoriji v baterijo stisniti več energije, podaljšati njeno dolgoživost ali pospešiti polnjenje. To pot pa predstavljamo zanimiv dosežek newyorških in cambriških raziskovalcev, ki so se posvetili analizi baterij. Odkrili so namreč, kako pogledati v strukturo elektrod, ne da bi baterijo odprli, razstavili ali kako drugače trajno onesposobili.

To jim je uspelo z znano tehniko jedrske magnetne resonance (NMR), ki se v medicini uporablja za neinvazivno, neškodljivo in zelo natančno slikanje mehkih tkiv, v kemiji pa za določanje strukture (predvsem organskih) molekul. Tehnika izrablja...

BBC - Znanstveniki z Univerze Washington v St. Louisu so razvili nov sistem za krmiljenje računalnika s pomočjo misli, o čemer poročajo v članku Using the electrocorticographic speech network to control a brain–computer interface in humans v reviji Journal of Neuroengineering. Čeprav tehnike za upravljanje strojev z mislimi, ki temeljijo na interpretaciji signalov elektroencefalografa (EEG), že obstojijo precej časa, je njihov pristop, poimenovan elektrokortikograf (ECoG), precej bolj sofisticiran.

Problem pri EEG je položaj elektrod, ki so pritrjene na glavo. Ker so na zunanji strani lobanje, ta absorbira velik del signalov. Tisti, ki se vendarle prebijejo skoznjo, so popačeni, oslabljeni in pomešani. Elektrokortikografija zato zajema signal bliže mestu nastanka....

ScienceDaily - Raziskovalci iz Floride, ZDA, so prikazali, kako lahko z uporabo možganskih valov upravljamo z računalnikom. Izum sicer še ni primeren za vsakogar, saj so poskuse izvajali pri osebah s hudimi oblikami epilepsije, ki so že imeli v lobanjo vgrajene elektrode, s katerimi so merili njihovo možgansko dejavnost. Raziskovalci so to izkoristili in jih uporabili za upravljanje računalnika.

Pri tem eksperimentu so na ekranu prikazali 6x6 polj veliko matriko, v kateri so bili postavljeni različni znaki abecede. Računalnik je nato vsakič izpostavil drug znak, oseba pa je morala zgolj usmeriti pozornost na tisto polje. Na takšen način se je program kalibriral oziroma povezal vzorce signalov iz elektrod s točno določenim poljem. Po kalibraciji je bila oseba zmožna zgolj z upravljanjem pozornosti na točno določeno polje napisati pravilno črko oz. znak, uspešnost pa je bila skoraj 100%.

Vzrok, da niso uporabili običajne tehnike EEG, pri kateri ni potrebe po vrtanju lukenj v lobanjo je ta, da...

BBC - Po poročanju BBC News, je skupina ameriških znanstvenikov razvila posebno pokrivalo s 64 elektrodami, s pomočjo katerega je mogoče z mislimi upravljati računalnik.

Elektrode namreč prevedejo možgansko aktivnost v ukaze za premikanje miškinega kazalca, naprava pa je bila že uspešno preiskušena na štirih posameznikih. Prednost naprave je tudi v tem, da je neinvazivna, torej elektrod ni treba "vgraditi" v človeško telo s kirurškim posegom.

Naprava pa ne bo uporabna samo za osebe, ki so paralizirane, pač pa morda tudi za igričarje. Na MIT Media Labs Europe so namreč v začetku tega leta že pokazali podobno napravo s katero je mogoče upravljati lik v računalniški igrici.

In kdaj se bomo lahko preselili v Matrico?