Slo-Tech - Patenti ostajajo eno izmed pomembnih meril inovativnosti podjetij in ljudi, čeprav jih veliko sploh nikoli ne ugleda luč sveta v izdelkih. A to ne zmanjšuje intenzivnosti patentiranja, kaže pregled lanskega leta. Ameriški patentni urad (US PTO) je podelil 333.530 patentov, kar je največ v zgodovini. To predstavlja 15-odstotno rast v primerjavi z minulim letom. Prav tako je skokovito naraslo število patentnih prijav, kar pomeni, da se tudi v prihodnjih letih obetajo rekordi.

Zanimivo pa si je pogledati tudi, kdo patente pridobiva. Skupina novodobnih tehnoloških gigantov FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) ni niti blizu vrha. Še najboljši je Apple z 2490 patenti na 7. mestu, sledi Amazon z 2427 patenti, kar ga uvršča na 9. mesto, Google pa je na 15. mestu z 2102 patenti. Facebook in Netflix sta še bistveno niže. Največ patentov je prijavil stari velikan IBM, ki na prvem mestu vztraja že zadnjih 27 let. IBM je lani dobil 9262 patentov, drugouvrščeni pa je Samsung...

Slo-Tech - Klasično sporočilo, ki ga prejmemo z naslovnikovega službenega elektronskega naslova, kadar je na dopustu (tako imenovan out-of-office email), je po mnenju ameriškega patentnega urada nova in zaščita vredna iznajdba. Tako si lahko predstavljamo dejstvo, da je bil patent za to funkcionalnost podeljen IBM-u -- 17. januarja letos. IBM je patentno prijavo, ki je postala patent 9547842, vložil leta 2010.

Zanimivo ni samo dejstvo, da gre za trivialno iznajdbo, katere izum in izvedba ne terjata več kot petih minut programiranja, temveč da je obstajala več desetletij pred IBM-ovim patentom. IBM sicer v patentu trdi, da je novost ta, da sistem pošiljatelje obvesti že nekaj dni pred nastopom odsotnosti, a to je trivialna sprememba.

Techdirt - O patentih smo v zadnjih letih veliko pisali, predvsem o njihovih smiselnosti na določenih področjih (npr. programska oprema, poslovne metode) in škodi (tožbah, visokih licenčninah, pravni negotovosti), ki jo povzroča trenutno široko oz. maksimalistično tolmačenje patentabilne materije. A vedno je bilo precej jasno, da je ideja za njimi v nagrajevanju izumiteljev za širjenje ravni tehničnega napredka, skozi objavo patentne vloge. Tako so korist od izuma imele tudi druge organizacije in posledično širša družba, bodisi že med trajanjem patenta (preko licenciranja) bodisi po poteku trajanja, ko je izum postal javna last.

A kot kaže, določene interesne skupine pridno delajo na tem, da bi patentne vloge ostale čim dlje skrite (tajne) pred očmi konkurence in javnosti. Ameriški...

Groklaw - Vrhovno sodišče ZDA je razsodilo v razvpitem primeru i4i proti Microsoftu, v katerem je malo kanadsko podjetje na nižji stopnji Microsoftu uspelo dokazati kršitve patentov v Microsoft Wordu, zato je Microsoft v pritožbi na vrhovno sodišče poizkušal doseči znižanje dokaznega praga za razglasitev neveljavnosti patenta zaradi predhodne implementacije (prior art). Microsoft so podpirali velikani,...

Groklaw - Včeraj se je na ameriškem Vrhovnem sodišču začel postopek i4i proti Microsoftu, ki je zadnje dejanje patentne tožbe iz leta 2007. V njej je i4i Microsoftu očital kršitve patentov v povezavi z XML. Teksaško sodišče na prvi stopnji je leta 2009 presodilo, da Microsoft resnično krši patente in prepovedalo prodajo Worda. Microsoft je sicer uspel doseči umaknitev prepovedi prodaje Worda, a to je bilo...

out-law.com - Ameriški patentni urad je po pritisku skupine Public Patent Foundation (PPF) sprejel preliminarno odločitev, da je Microsoftov patent datotečnega sistema FAT neveljaven. Patent je bil Microsoftu podeljen leta 1996, lanskega decembra pa so v Microsoftu objavili, da ga bodo vključili v svojo politiko licenciranja. Novoustanovljeni PPF je aprila letos naslovil zahtevo na patentni urad, da patent prekliče, z utemeljitvijo, da je bil patent že prej v javni uporabi. Microsoft ima sedaj možnost pritožbe preden patentni urad poda končno odločitev; če bo ta negativna, mu še vedno preostane pritožba na ameriško vrhovno sodišče. Več o tem.

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...