Slo-Tech - Ameriško pravosodno ministrstvo je zoper Juliana Assanga vložilo še 17 kazenskih ovadb. Če je bil ustanovitelj Wikileaksa aprila osumljen zgolj računalniške prevare in zlorabe, ga tožilstvo zdaj po protivohunskem zakonu (Espionage Act) sumi še pridobitve in objave podatkov o nacionalni obrambi, potem ko je skupaj s Chelseo Manning domnevno zagrešil eno največjih razkritij tajnih informacij v zgodovini ZDA. Skratka, donedavna je v očeh tamkajšnjih tožilcev veljal za hekerja, po novem pa za špijona in izdajalca. Vsaka od novih ovadb mu lahko v najslabšem primeru prinese tudi po 10 let zapora. Zakon, po katerem je spisana ovadba je bil sicer doslej uporabljen izključno proti državnim uradnikom, ki so v javnost spravili kak...

Slo-Tech - CIA ne zaupa nikomur, zato je razvila tudi sistem za vohunjenje za lastnimi partnerji, kot so FBI, NSA in Služba za domovinsko varnost (DHS). Kot razkriva Wikileaks v okviru projekta Vault 7, je CIA razvila orodje ExpressLane, ki se pod pretvezo posodobitve za programsko opremo ugnezdi na računalnike v ostalih agencijah in poskrbi, da ti res delijo vse podatke s CIA, kot so obljubili.

V okviru CIA deluje center za tehnično pomoč (Office of Technical Service), ki partnerskim organizacijam ponuja tehnično opremo za sisteme za zbiranje biometričnih podatkov. V zameno morajo agencije določene biometrične podatke deliti s CIA. Ker pa CIA ni bila čisto prepričana, da res vse agencijo z njo...

Washington Post - Ameriška vojakinja Chelsea Manning bo danes vendarle zapustila zapor. Namesto 35 let, kolikor ji je dosodilo vojaško sodišče zaradi razkritja tajnih dokumentov javnosti prek Wikileaksa, je Manningova za rešetkami preživela le sedem let.

Manningova bo po izpustitvi sicer ostala del ameriških oboroženih sil, vendar bo na neplačanem dopustu. Pravni proces proti njej se namreč še ni končal, ima pa Manningova priložnost, da si izpogaja manjšo kazen.

Manningova ima sicer močno podporo javnosti v ZDA. S prostovoljnimi donacijami so njeni podporniki zbrali več kot 135 tisoč dolarjev za pomoč Mannigovi pri njeni rehabilitaciji v družbo.

Vsi pa Manningovi niso naklonjeni. Eden izmed...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Clinton je že leta 1995 odredil, da mora CIA z več kot 25 let starih dokumentov, ki imajo zgodovinsko vrednost, umakniti oznako tajno ter jih postaviti javnosti na ogled. Pa vendarle jih na internetu do danes niste mogli najti.

CIA se je obirala vse do leta 2000, da je ukaz dejansko izvršila, pa še tedaj je bila dostopnost bolj mrtva črka na papirju kot kaj drugega. Za dostop je bilo treba fizično v stavbo ameriškega zveznega arhiva v Maryland, kjer je bilo do podatkov mogoče le na štirih računalnikih, ki so bili dostopni med 9.00 in 16.30. CIA se za spremembo seveda ni odločila po lastnem navdihu, temveč so jo morali prisiliti. Neprofitna organizacija MuckRock je leta...

Slo-Tech - Vojaško sodišče v Fort Meadu je pravkar izreklo kazen za Bradleyja Manninga, ki je bil obsojen zaradi posredovanja tajnih dokumentov organizaciji Wikileaks. Sodišče ga je konec prejšnjega meseca spoznalo za krivega v 19 točkah obtožnice od 21 (za najhujše kaznivo dejanje, to je pomoč sovražniku, je bil sicer oproščen), izrek kazen pa je bil danes. Manning bo moral v zaporu preživeti 35 let, je odločilo sodišče.

Sodnica Denise Lind je sodbo izrekla ekspresno, saj je danes cel postopek trajal dobri dve minuti. Vojaški tožilec je sicer zahteval 60 let zapora (zagrožena kazen je znašala 25-90 let), sodišče pa je določilo 35 let. Poleg tega bo Manning degradiran za en čin na najnižjo raven, torej vojak, odpovedati se bo moral plači in dodatkom, sedaj...

Slo-Tech - Časopis Australian Financial Review poroča, da naj bi v računalniških omrežjih obveščevalno varnostnih agencij (označenih z oznako tajno (secret) in strogo tajno (top-secret)) ZDA, Kanade, Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije v sredini prejšnjega desetletja prepovedali uporabo računalnikov Lenovo.

Razlog? Labolatorijsko testiranje strojne opreme (opravile naj bi ga britanske tajne službe) naj bi namreč pokazalo, da računalniki Lenovo vsebujejo ranljivosti v strojni programski opremi (tim. firmware), poleg tega pa naj bi vsebovali tudi tim. back-door strojno opremo (ang. back-door hardware). Omenjene ranljivosti oz. zlonamerna strojna oprema naj bi omogočali nepooblaščen oddaljen dostop do ranljivih računalnikov (ne glede na programsko zaščito ali zaščito na nivoju operacijskega sistema).

Računalnike Lenovo proizvaja istoimensko kitajsko podjetje, ki je oddelek za namizne računalnike od ameriškega podjetja IBM odkupilo leta 2005. Podjetje naj bi bilo sicer tesno povezano...

Daily Dot - Jutri se bo v ZDA začel odmeven sodni proces proti Bradleyju Manningu, ki ga obtožnica bremeni 22 kaznivih dejanj, med njimi tudi oblike izdaje (aiding the enemy). Manning je namreč spletni strani Wikileaks posredoval diplomatske depeše, ki jih je stran potem objavila. V 10 točkah obtožnice je krivdo priznal in samo za ta kazniva dejanja mu grozi do 20 let zapora, v ostalih (resnejših) točkah pa se je izrekel za nedolžnega.

To je tudi povod za intervju z ustanoviteljem spletne strani Wikileaks Julianom Assangom, ki že leto dni ždi na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Z Assangom so se pogovarjali v oddaji Stream na televiziji Al Jazeera, ki je Assangeu posredovala vprašanje...

Electronic Frontier Fundation - O prahu, ki ga je v drugi polovici lanskega leta dvignila organizacija WikiLeaks, je bilo na Slo-Techu že veliko napisano. Ameriška vlada in politika sta napovedali povračilne ukrepe na celi črti, od blokade domene, zamrznitve PayPal in bančnega računa, pa kazenskega pregona, pa sprememb zakonodaje, da bi bil pregon sploh možen. Seveda so se lotili tudi socialnih omrežij, ki jih WikiLeaks s pridom uporablja za razširjanje informacij.

Kot je v začetku januarja zapisal Washington Post, je ameriško pravosodno ministrstvo že lanskega decembra pridobilo sodno odredbo zoper upravitelje omrežja Twitter, in sicer za prometne in druge podatke uporabnikov Juliana Assangea, domnevnega žvižgača Bradley Manninga ter pomembnejših...