Slo-Tech - S koncem novembra je CERN uradno prenehal sodelovati z raziskovalci, ki so povezani z ruskimi inštitucijami. S tem se zaključuje tri desetletja dolgo obdobje sodelovanja, ki je v trenutni obliki potekalo od leta 1991, ko je Rusija postala država opazovalka. Sprememba politike je posledica ruske invazije na Ukrajino.

Odločitev sicer ni prizadela veliko raziskovalcev, saj so številni ruski znanstveniki v vmesnem času našli nove zaposlitve na evropskih inštitucijah, kar jim omogoča nadaljevanje sodelovanja. CERN namreč ni prepovedal sodelovanje ruskim državljanom, temveč raziskovalcem, katerih matična ustanova je ruska. Štiriindvajset članic CERN-a je decembra 2023 izglasovalo prekinitev sodelovanja z ruskimi inštitucijami, kar so napovedali že leto pred tem.

V CERN-u sicer dela okrog 3000 zaposlenih, še petkrat toliko ljudi pa sodeluje. Z Rusijo je povezanih okoli 350 raziskovalcev, med katerimi jih večina sploh ni v Ženevi. Kljub temu bo njihov umik opazen, a ga bo CERN preživel....

Slo-Tech - Končal se je postopek poimenovanja štirih novih kemijskih elementov, katerih obstoj je IUPAC potrdil konec minulega leta. Predloge za njihovo poimenovanje so laboratoriji, ki so jih odkrili, posredovali junija, sedaj pa jih je IUPAC tudi uradno potrdil, zato se lahko tiskarji zaženejo v tisk novih periodnih sistemov.

Element z vrstnim številom 113 se po lokalnem imenu za Japonsko, kjer so ga odkrili, imenuje nihonij (Nh). Ime je predlagal inštitut japonski RIKEN. Moskovij (Mc) bo uradno ime za element 115, predlagal pa ga je inštitut JINR v ruski Dubni, kjer so ga odkrili skupaj z ameriškimi kolegi. Ker so tudi element 117 odkrili skupaj, so slednjega poimenovali Američani, in sicer se mu bo reklo tenesin (Ts) po zvezni državi...

Slo-Tech - Periodni sistem je konec leta dobil štiri nove elemente, s čimer ima naposled popolnjeno sedmo periodo. Novinci imajo vrstna števila 113, 115, 117 in 118, novih imen pa še ne. Do dokončnega poimenovanja se bodo uporabljala generična imena ununtricij, ununpentij, ununseptij in ununoktij. Poimenovali jih bodo Američani, Rusi in Japonci, tako da se bodo izognili neprijetnim sporom, ki so se v preteklosti vlekli tudi desetletja (se še spomnite kurčatovija?).

Odkrivanje težkih nestabilnih elementov ni enostavno, ker so načeloma težji elementi čedalje manj stabilni. Priprava poteka tako, da tarčo iz težkega, a sorazmerno stabilnega (z dovolj dolgim razpolovnim časom) elementa obstreljujejo z lažjimi elementi. Med...

Slo-Tech - Raziskovalci v Helmholtzovem centru za raziskave težkih ionov v nemškem Darmstadtu so uspeli pripraviti element z vrstnim številom 117, ki sodi med najtežje poznane elemente (znanstveni članek). Prvikrat so ga uspeli proizvesti v ruskem centru v Dubni pred štirimi leti, a so tedaj dobili le sedem atomov tega elementa.

Iskanje...

Slo-Tech - Vrhovna kemijska organizacija IUPAC je lani odločila, da si elementa z vrstnima številoma 114 in 116 zaslužita mesto v periodnem sistemu. Tja se namreč novooodkriti elementi ne uvrstijo takoj, ampak morajo izpolnjevati nekaj strogih pravil, s čimer se zagotovi, da so bili resnično sintetizirani in da imamo osnovne podatke o njihovih lastnostih. Zadnje dejanje v sprejemu v kemijsko druščino je klasično poimenovanje, ki nadomesti začasna sistematična imena (ununkvadij in ununheksij). IUPAC je sedaj odločil, da se bosta nova elementa nosila imena flerovij in livermorij.

Poimenovanje elementov nima veze s kemijo, ampak gre za politično tekmo. Vsak laboratorij, ki si lasti zasluge za odkritje, predlaga svoja imena...

Slo-Tech - Ekipa kemikov iz IUPAC in fizikov iz IUPAP je po pregledu literature o raziskavah na področju težkih kemijskih elementov odločila, da elementa z vrstnima številoma 114 in 116 izpolnjujeta pogoje za polnopravno vključitev v periodni sistem.

Da element dobi svoje mesto v periodnem sistem, ni dovolj zgolj detekcija nestabilnih jeder v pospeševalnikih delcev. Natančne kriterije je leta 1992 postavila združena delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija...

BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal...