ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom,...

Space - Evropska vesoljska agencija (ESA) je ponoči v Francoski Gvajani uspešno izstrelila raketo Ariane 5, ki je proti Merkurju ponesla plovilo BepiColombo, poimenovano po italijanskemu matematiuku Giuseppeju "Bepiju" Colombu.

Vesoljsko plovilo ima namen raziskati številne skrivnosti (za zdaj) najmanjšega planeta našega osončja, do katerega bo potovalo kar sedem let. Zaradi premagovanja gravitacije Sonca in pravilnega utirjenja v orbito bo med potjo namreč enkrat zavil okoli zemlje, dvakrat okoli Venere in šestkrat okoli Merkurja. Pri tem bo plovilo zbiralo doslej najnatančnejše podatke o gibanju Zemlje in Merkurja okoli sonca.

Na koncu svoje poti se bo plovilo ločilo v dve sondi, ki bosta Merkur obkroževali na dveh...

ESA - Medtem, ko čakamo, kako se bo razpletla prašna drama Opportunityja na Marsu - mimogrede, Nasa je ta teden sporočila, da do začetka septembra ni pričakovati spodbudnih novic - se je v soju žarometov znašel njegov, šele prihajajoči, evropski bratec.

Britanska vesoljska agencija je namreč razpisala natečaj za poimenovanje evropskega robotskega vozila, ki bo leta 2020 odpotovalo na Mars. ExoMars Rover bo njihov ključni prispevek k evropski odpravi na rdeči planet, na kateri bo s sočno energijo gnani šestkolesnik med drugim iskal sledove življenja.

Natečaj najete na Airbusovi spletni strani, pravila pa pravijo, da se ga lahko udeležijo državljani držav, ki so članice Evropske vesoljske agencije, pa tudi pridruženih članic,...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razvozlala razlog za ponesrečen pristanek sonde Schiaparelli na Marsu minuli mesec, ki je namesto mehkega dotika površja Rdečega planeta tja treščila s hitrostjo 300 kilometrov na uro in se razletela. Usodna je bila sekunda, ko je enota za navigacijo (IMU - inertial measurement unit) računalniku posredovala previsoke vrednosti in ga zmedla glede položaja sonde.

Prvi del pristanka je namreč potekal v skladu z načrtom. Na višini 12 kilometrov se je pri hitrosti 1730 kilometrov na uro odprlo padalo, ki je upočasnilo spuščanje. Na višini 7,8 kilometra se je odpel toplotni ščit, ki je bil opravil svojo nalogo. Potem pa se je 3,7 kilometra nad površjem zgodil tisti usodni trenutek, ko je IMU, ki meri hitrost vrtenja sonde okrog lastne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila prve barvne posnetke ostankov Schiaparellija in mesta, kjer se je nesrečno raztreščil ob poskusu pristanka na Marsu. Schiaparelli je bil eden izmed delov misije na Mars, v okviru katere je ESA v orbito okrog Marsa poslala TGO (Trace Gas Orbiter), ki normalno deluje in analizira Marsovo atmosfere. Schiaparelli pa bi bil moral pristati, s čimer je ESA preizkušala svojo opremo za pristanek na Rdečem planetu, kamor želijo v prihodnjih letih poslati roverje.

Po začetni negotovosti je kmalu postalo jasno, da je šlo nekaj hudo narobe. Ko je NASA priskrbela prve fotografije pristajalnega mesta, je morala ESA skrušeno priznati, da se je Schiaparelli...

Slo-Tech - Postalo je jasno, da neposredno s Schiaparellija ne bomo dobili uporabnih podatkov, ker se je plovilo med pristajanjem na Marsu tako poškodovalo, da komunikacija z njim ni mogoča. Pravzaprav do danes sploh nismo vedeli, kam točno je priletel, sedaj pa ga je našla NASA.

V Marsovo atmosfero je vstopil v sredo ob 16.42 uri po slovenskem času, šest minut pozneje pa bi bil moral mehko pristati na površju. Na površju je res pristal, a se je ob tem raztreščil, ker se je po dosedanjih podatkih padalo prehitro odpelo, potisniki pa tudi niso opravili vsega dela pri zaustavljanju plovila. V Evropski vesoljski agenciji (ESA) analizirajo...

ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo...

Slo-Tech - Projekt Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa ExoMars je pravkar dosegel enega svojih vrhuncev, saj je plovilo Schiaparelli uspešno pristalo na Marsu! Schiaparelli je svojo pot začel 14. marca letos, ko so ga s Trace Gas Orbiterjem (TGO) na raketi Proton izstrelili proti Marsu. V nedeljo se je ločil od orbiterja in začel zadnji del poti.

Načrt je bil takle: na višini 11 kilometrov, ko je brzel s hitrostjo 1650 km/h, bi odprl padalo. Potem bi na višini dober kilometer odvrgel padala, sprednji in zadnji toplotni ščit. S potisniki bi začel uravnavati svojo hitrost in položaj, tako da bi se površine dotaknil s hitrostjo vsega nekaj kilometrov na uro - pravzaprav bi se mehko spuščal do kakšnih dveh metrov, potem pa bi nadzorovano telebnil na...

Slo-Tech - Danes se je z izstrelitvijo rakete Proton začela evropsko-ruska misija ExoMars, v okviru katere bodo raziskovalci iskali kakršnekoli sledi preteklega življenja na Marsu. V misiji sodelujeta Evropska vesoljska agencija (ESA) in ruska Roscosmos, ki bosta v dveh izstrelitvah na Mars poslali TGO (Trace Gas Orbiter), Schiaparelli in rover. Danes dopoldne so iz Bajkonurja proti Marsu poslali prvo...