Space - Evropska vesoljska agencija (ESA) je ponoči v Francoski Gvajani uspešno izstrelila raketo Ariane 5, ki je proti Merkurju ponesla plovilo BepiColombo, poimenovano po italijanskemu matematiuku Giuseppeju "Bepiju" Colombu.

Vesoljsko plovilo ima namen raziskati številne skrivnosti (za zdaj) najmanjšega planeta našega osončja, do katerega bo potovalo kar sedem let. Zaradi premagovanja gravitacije Sonca in pravilnega utirjenja v orbito bo med potjo namreč enkrat zavil okoli zemlje, dvakrat okoli Venere in šestkrat okoli Merkurja. Pri tem bo plovilo zbiralo doslej najnatančnejše podatke o gibanju Zemlje in Merkurja okoli sonca.

Na koncu svoje poti se bo plovilo ločilo v dve sondi, ki bosta Merkur obkroževali na dveh...

ESA - Medtem, ko čakamo, kako se bo razpletla prašna drama Opportunityja na Marsu - mimogrede, Nasa je ta teden sporočila, da do začetka septembra ni pričakovati spodbudnih novic - se je v soju žarometov znašel njegov, šele prihajajoči, evropski bratec.

Britanska vesoljska agencija je namreč razpisala natečaj za poimenovanje evropskega robotskega vozila, ki bo leta 2020 odpotovalo na Mars. ExoMars Rover bo njihov ključni prispevek k evropski odpravi na rdeči planet, na kateri bo s sočno energijo gnani šestkolesnik med drugim iskal sledove življenja.

Natečaj najete na Airbusovi spletni strani, pravila pa pravijo, da se ga lahko udeležijo državljani držav, ki so članice Evropske vesoljske agencije, pa tudi pridruženih članic,...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razvozlala razlog za ponesrečen pristanek sonde Schiaparelli na Marsu minuli mesec, ki je namesto mehkega dotika površja Rdečega planeta tja treščila s hitrostjo 300 kilometrov na uro in se razletela. Usodna je bila sekunda, ko je enota za navigacijo (IMU - inertial measurement unit) računalniku posredovala previsoke vrednosti in ga zmedla glede položaja sonde.

Prvi del pristanka je namreč potekal v skladu z načrtom. Na višini 12 kilometrov se je pri hitrosti 1730 kilometrov na uro odprlo padalo, ki je upočasnilo spuščanje. Na višini 7,8 kilometra se je odpel toplotni ščit, ki je bil opravil svojo nalogo. Potem pa se je 3,7 kilometra nad površjem zgodil tisti usodni trenutek, ko je IMU, ki meri hitrost vrtenja sonde okrog lastne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila prve barvne posnetke ostankov Schiaparellija in mesta, kjer se je nesrečno raztreščil ob poskusu pristanka na Marsu. Schiaparelli je bil eden izmed delov misije na Mars, v okviru katere je ESA v orbito okrog Marsa poslala TGO (Trace Gas Orbiter), ki normalno deluje in analizira Marsovo atmosfere. Schiaparelli pa bi bil moral pristati, s čimer je ESA preizkušala svojo opremo za pristanek na Rdečem planetu, kamor želijo v prihodnjih letih poslati roverje.

Po začetni negotovosti je kmalu postalo jasno, da je šlo nekaj hudo narobe. Ko je NASA priskrbela prve fotografije pristajalnega mesta, je morala ESA skrušeno priznati, da se je Schiaparelli...

Slo-Tech - Postalo je jasno, da neposredno s Schiaparellija ne bomo dobili uporabnih podatkov, ker se je plovilo med pristajanjem na Marsu tako poškodovalo, da komunikacija z njim ni mogoča. Pravzaprav do danes sploh nismo vedeli, kam točno je priletel, sedaj pa ga je našla NASA.

V Marsovo atmosfero je vstopil v sredo ob 16.42 uri po slovenskem času, šest minut pozneje pa bi bil moral mehko pristati na površju. Na površju je res pristal, a se je ob tem raztreščil, ker se je po dosedanjih podatkih padalo prehitro odpelo, potisniki pa tudi niso opravili vsega dela pri zaustavljanju plovila. V Evropski vesoljski agenciji (ESA) analizirajo...

ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo...

Slo-Tech - Projekt Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa ExoMars je pravkar dosegel enega svojih vrhuncev, saj je plovilo Schiaparelli uspešno pristalo na Marsu! Schiaparelli je svojo pot začel 14. marca letos, ko so ga s Trace Gas Orbiterjem (TGO) na raketi Proton izstrelili proti Marsu. V nedeljo se je ločil od orbiterja in začel zadnji del poti.

Načrt je bil takle: na višini 11 kilometrov, ko je brzel s hitrostjo 1650 km/h, bi odprl padalo. Potem bi na višini dober kilometer odvrgel padala, sprednji in zadnji toplotni ščit. S potisniki bi začel uravnavati svojo hitrost in položaj, tako da bi se površine dotaknil s hitrostjo vsega nekaj kilometrov na uro - pravzaprav bi se mehko spuščal do kakšnih dveh metrov, potem pa bi nadzorovano telebnil na...

Slo-Tech - Danes se je z izstrelitvijo rakete Proton začela evropsko-ruska misija ExoMars, v okviru katere bodo raziskovalci iskali kakršnekoli sledi preteklega življenja na Marsu. V misiji sodelujeta Evropska vesoljska agencija (ESA) in ruska Roscosmos, ki bosta v dveh izstrelitvah na Mars poslali TGO (Trace Gas Orbiter), Schiaparelli in rover. Danes dopoldne so iz Bajkonurja proti Marsu poslali prvo...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

Slo-Tech - Pred desetimi leti je na Marsu pristal rover Spirit, ki bi moral po njegovem površju voziti 90 solov (Marsovskih dni). Spirit je po Marsu vozil do marca 2010, ko so z njim izgubili radijsko zvezo. Sestrsko vozilo Opportunity, ki je na planet prispelo tri tedne pozneje in bi prav tako moralo delovati 90 solov, je aktivno...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob 16.02 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Marsu izstrelila Mars Science Laboratory, ki s seboj pelje roverja Curiosity. Na Marsu bo pristal prihodnje leto avgusta, nato pa bo vsaj eno Marsovsko leto (668 solov) vozil po površju in ga raziskoval. Misija bo stala 2,5 milijarde dolarjev, kar je manj kot znaša samo...

NASA - Spirit Rover, Nasin robot, je včeraj pristal na Marsu, potem ko je prepotoval 487 milijonov kilometrov od izstrelitve 10. junija 2003. Po "pristanku" se nekaj časa kotalil po površju, se ustavil, spustil zrak iz prirejenih varnostnih blazin in naposled začel raziskovati planet. Tam bo še tri mesece, prve slike pa so že prišle na zemljo.

Izvirna novica.